1. Rešitve za tovorni promet v sistemih pametnih mest v Sloveniji : magistrsko deloNejc Krajnc, 2025, magistrsko delo Opis: Koncept pametnega mesta postaja vedno bolj priljubljen pri reševanju najzahtevnejših urbanih problemov in spodbujanjem ekonomskega razvoja. Ker delujemo na področju tovornega prometa, smo se v raziskavi osredotočili zlasti na ključne rešitve za uspešno implementacijo v slovenskih pametnih mestih v povezavi s tovornim prometom. Pri raziskovanju smo se najprej lotili pregleda literature glede uspešnosti implementacije tovornega prometa v sistem pametnih mest v Sloveniji, nato smo poiskali primere v večjih evropskih mestih in si jih podrobneje pogledali. Te smo primerjali s slovenskimi ter ugotavljali, kako bi jih lahko uspešno implementirali na naših tleh in kaj vse bi potrebovali za implementacijo. Ključne rešitve vključujejo pametno logistiko, uporabo električnih in avtonomnih vozil ter optimizacijo prometnih tokov s pomočjo naprednih tehnologij in algoritmov. V Sloveniji se koncept pametnih mest šele začenja razvijati, vendar že obstajajo številni primeri, ki kažejo na potencial za uspešno implementacijo pametnih rešitev, zlasti v povezavi s tovorno logistiko. Mestne oblasti v Sloveniji, na primer Ljubljana in Maribor, so že začele uvajati nekatere pametne elemente, kot so pametni parkirni sistemi, digitalni prometni nadzor in razvoj infrastrukture za električna vozila. Vendar pa Slovenija zaostaja v primerjavi z večjimi evropskimi mesti, ki že uporabljajo napredne tehnologije za optimizacijo tovornega prometa.
Ključne besede: Pametna mesta, pametna mobilnost, trajnostna mesta, tovorni promet, logistika v pametnih mestih
Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
2. Vodenje sodelavcev, ki delajo na daljavoLara Sagadin, 2025, diplomsko delo Opis: Vodenje na daljavo postaja novi trend vodenja podjetij, saj jim to omogoča tehnološki razvoj in spremenjene delovne razmere, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri delu. Vedno več podjetij je začelo prakticirati vodenje zaposlenih na daljavo. V diplomskem delu smo proučili ključne vidike vodenja zaposlenih v organizaciji in na daljavo. V teoretičnem delu so predstavljeni definicije vodenja, stili vodenja ter tudi vloge in spretnosti dobrih vodij. Osredotočili smo se tudi na elemente vodenja, med katere spadajo komunikacija, motivacija, razvoj zaposlenih ter vpliv organizacijske kulture na delo v organizaciji. Eno poglavje smo namenili vodenju na daljavo, kjer smo proučili razne definicije vodenja na daljavo, elemente vodenja na daljavo, prednosti in slabosti dela na daljavo z vidika organizacije in vidika zaposlenih, s katerega lahko ugotovimo, da je kar nekaj prednosti in slabosti dela na daljavo. Ena od teh prednosti dela na daljavo je fleksibilen urnik za zaposlene, kar omogoča boljše ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem. Posebej smo se osredotočili na izzive vodij, s katerimi se spopadajo pri delu na daljavo, ter tudi kako se zaposleni spopadajo z raznimi izzivi. Raziskovali smo vodenje na daljavo v podjetju X, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali vidike, kot so zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost komunikacije ter vpliv organizacijske klime na uspešnost dela. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da so ključni dejavniki uspešnega vodenja na daljavo jasna opredelitev ciljev, učinkovita uporaba digitalnih komunikacijskih orodij, fleksibilnost pri delu in prilagojene strategije motiviranja zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšave, ki vključujejo okrepljeno interno komunikacijo, spodbujanje timskega povezovanja ter večjo podporo zaposlenim pri prilagajanju delu na daljavo.
Ključne besede: vodenje na daljavo, delo od doma, motivacija zaposlenih na daljavo, izzivi dela na daljavo, prilagoditev delovnega mesta
Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Kako s konceptom pametnega mesta izboljšati kvaliteto življenja v mestu Banja Luka : diplomsko deloJovana Jeličić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na koncept pametnega mesta in njegovo potencialno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja v Banja Luki. Pametna mesta so urbanistični koncepti, ki izkoriščajo informacijsko-tehnološke inovacije za optimizacijo javnih storitev, prometa, okolja in infrastrukture, kar vodi k učinkovitejšemu, trajnostnemu in prijaznejšemu mestnemu okolju za prebivalce.
V raziskovalnem delu se analizira, kako bi vpeljava koncepta pametnega mesta lahko reševala ključne izzive Banja Luke, kot so prometna preobremenjenost, onesnaženje okolja, učinkovita poraba energije in javnih virov ter krepitev gospodarskega razvoja. Cilj raziskave je predlagati konkretne ukrepe in strategije za implementacijo koncepta pametnega mesta v Banja Luki.
Rezultati raziskovalnega dela ponujajo vpogled v potencialne koristi in izzive vpeljave pametnih rešitev v Banja Luki ter nudijo smernice za nadaljnje ukrepanje v smeri izboljšanja kakovosti življenja in razvoja mesta.
Ključne besede: pametno mesto, pametna mesta in prihodnost, pametna mesta in trajnost, trajnostna mesta, IoT in pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (651,42 KB) |
4. Model ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest starejših zaposlenih glede na ergonomske okvire obremenitve sluhaAlbin Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Na trgu dela je prisotnih vedno več starejših zaposlenih, ki predstavljajo demografsko skupino, ki je še posebej občutljiva na težave s sluhom. Hrup na delovnem mestu predstavlja resen problem, saj lahko negativno vpliva na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nepravilno prilagojena delovna mesta za starejše zaposlene predstavljajo ergonomsko tveganje, ki lahko vodi v dolgotrajne posledice za zaposlenega. Na trgu dela je vedno več starejših zaposlenih, ki imajo dokazano naglušnost zaradi različnih dejavnikov, kar dodatno vpliva na njihovo občutljivost povezano s hrupom. Organizacije in podjetja morajo biti iz tega vidika še posebej pozorna pri oblikovanju delovnih mest za starejše zaposlene.
Namen magistrskega dela je bil oblikovati model ocenjevanja delovnih mest iz vidika starejših zaposlenih, ki bo omogočil delodajalcem in strokovnjakom za ergonomijo v podjetjih boljše razumevanje in upoštevanje specifičnih potreb starejših zaposlenih pri oblikovanju delovnih mest. Proučili smo znanstveno in strokovno literaturo s področja starejših zaposlenih, hrupa na delovnem mestu, sluha in slušnih aparatov. S pomočjo ankete in meritev slušnih sposobnosti anketirancev smo analizirali podatke, upoštevajoč ergonomske dejavnike, kot so hrup, frekvenca zvoka, izpostavljenost hrupu, ter druge relevantne spremenljivke.
Rezultati magistrske naloge bodo lahko koristili tako delodajalcem, ter raziskovalcem na področju ergonomije in varnosti pri delu, saj bodo pripomogli k boljšemu razumevanju in razvoju prilagojenih delovnih mest za starejše zaposlene ter izboljšali kakovost življenja in delovno učinkovitost zaposlenih.
Ključne besede: Hrup, sluh, starejši zaposleni, delovna mesta, podjetje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,60 MB) |
5. Selekcijski postopki v podjetju xNeža Videmšek, 2024, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obsega celovit pregled procesa selekcijskih postopkov v podjetju X. V raziskovalnem delu je predstavljena podrobna analiza potreb po novem kadru, kjer so vključeni koraki, kot so analiza trenutnega stanja, identifikacija vrste delovnega mesta in določitev ciljev. Nadalje je opisan proces definiranja poklicnega mesta, ki zajema opis delovnega mesta, določitev zahtevanih kvalifikacij in profil idealnega kandidata.
Uporabljene metode vključujejo kvalitativno analizo obstoječih praks podjetja ter intervjuje z vodilnim kadrom in predstavnico kadrovskega oddelka. Glavni rezultati raziskave so pokazali pomembnost natančnega opisa delovnega mesta in jasno definiranih kvalifikacij za uspešno zaposlitev novega kadra.
Zaključki poudarjajo, da strateško načrtovanje in natančna opredelitev zahtev vodijo k boljši izbiri kandidatov in večji zadovoljnosti zaposlenih. Priporočila za podjetje X vključujejo redno posodabljanje opisov delovnih mest, nadaljnje izobraževanje kadrovskih strokovnjakov in implementacijo digitalnih orodij za učinkovitejše upravljanje selekcijskih postopkov.
Ključne besede: Selekcijski postopki, kadrovanje, opis delovnega mesta, kvalifikacije, profil kandidata
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (632,43 KB) |
6. Judje v manjših štajerskih mestih v srednjem vekuTone Ravnikar, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Za nalogo smo si v razpravi zadali odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, vezanih
predvsem na čas in vzrok prihoda judov v posamezne spodnještajerske urbane kraje. Kot
vzorčne primere smo izbrali manjše kraje, kjer je judovska navzočnost zabeležena v dokumentih. Zaključiti smemo, da se vloga deželnih gospodov, predvsem Habsburžanov, kaže kot
ključna pri spodbujanju in podpiranju judov pri odločitvi, da se naselijo v določenem kraju.
To se verjetno najbolj jasno vidi pri različnih zgodbah dveh mejnih mestec, Ormoža in Brežic,
obeh v lasti salzburškega nadškofa. Obe mesti sta torej last salzburškega nadškofa, toda če se
je Ormož predvsem zaradi samosvoje politike družine Ptujskih in njihove naslonitve na štajerske vojvode tesne zveze s Salzburgom v veliki meri otresel, je ta podreditev oz. salzburška
nadvlada ostala v Brežicah zelo izrazita. To povzroči, da v Ormožu pride do poskusa (sicer
relativno kratkotrajnega, pa vendar) nastanka ormoške judovske skupnosti, medtem ko v
Brežicah ni o čem podobnem ne duha ne sluha.
Angažma štajerskih vojvod pa je najbolje viden na primeru (Slovenske) Bistrice, kjer je očitno,
da je ravno njihov interes tisti, ki je ne samo omogočil prihod judov v mesto, temveč tudi
v veliki meri uravnaval njihovo delovanje.
Tudi primer Slovenj Gradca kaže na podoben vzorec. Tudi tu je za prihod judov v mesto
odločilen vpliv deželnega gospoda, le da je ta v tem primeru izražen posredno, skozi delovanje deželnoministerialne družine Aufensteinov, ki pa je bilo brez dvoma povsem usklajeno
z željami njihovega gospoda, koroškega vojvode. Iz celotne slike še najbolj izstopa primer
Dravograda, kjer imamo opravka z dokaj nenavadnim momentom, ko se, kot kaže, štajerski
judje (vsaj tako kaže dejstvo, da se podredijo sodniku za jude iz Gradca) naselijo v kraju.
Ravno primer Dravograda tudi kaže, kako majhno količino podatkov imamo na razpolago, saj
ni jasen niti čas prihoda in s tem dolgotrajnost tega niti povezava dravograjskih judov z morebitnimi skupnostmi iz koroškega oz. štajerskega prostora. Usoda juda Davida iz Dravograda
na Dunaju kaže le na to, da je bila njegova povezanost z Dravogradom zelo velika in je morala
presegati zgolj kratkotrajno bivanje.
Vsekakor pa je mogoče zaključiti, da ne samo, da je bila vloga deželnih gospodov (pričakovano) tista, ki je v največji meri krojila prisotnost oz. neprisotnost judov po posameznih krajih,
temveč tudi to, da je še prav posebej izpostavljena vloga Habsburžanov (in Tirolskih kot
koroških vojvod) kot štajerskih deželnih gospodov. Različna pristopa k (ne)prisotnosti judov
lahko vidimo skozi primerjavo salzburških Brežic, kjer jude zaman iščemo, in salzburškega
Ormoža, kjer so prisotni v 14. stoletju. Poudarjeno vlogo Habsburžanov pa nam prinaša tudi
analiza gradiva mesta Slovenska Bistrica. Vsekakor pa bo za več odgovorov treba tej analizi
dodati še podobno za kranjsko deželo in za prostor Goriške in Istre.
Ključne besede: srednji vek, mesta, Judje, Štajerska, Koroška
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Povezava na datoteko |
7. Prenova spletnega mesta potapljaškega društva Feel DeepGašper Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Prenova spletnega mesta Feel Deep bomo predstavili, kako je potekala prenova spletnega mesta, vse od zahtev naročnika do končnega produkta. V teoriji se bomo poleg definicij spletnega mesta, sistemov za upravljanje vsebin in uporabniške izkušnje, dotaknili tudi trendov oblikovanja sodobnih spletnih mest in se podrobneje seznanili s sistemom za upravljanje vsebin WordPress. V eksperimentalnem delu bomo podrobneje predstavili korake v razvoju in primerjavo rezultatov anket o zadovoljstvu uporabnikov pred in po prenovi spletnega mesta, ki nam je podala rezultate o tem, ali je bila prenova uspešna ali ne.
Ključne besede: prenova spletnega mesta, sodobni oblikovalski trendi, WordPress, vtičnik
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (11,08 MB) |
8. Primerjava proteomov glavnih predstavnikov virusov iz družine Filoviridae in identifikacija potencialnih vezavnih mest za načrtovanje ligandov : magistrsko deloKatja Gole, 2024, magistrsko delo Opis: Virus Ebola Zaire (EBOV) in virus Marburg Marburg (MARV) sta glavna predstavnika družine Filoviridae, ki pri ljudeh povzročata hudo virusno hemoragično mrzlico, s stopnjo smrtnosti do 90 %. Kljub temu je zaradi le občasnih izbruhov bolezni, ki jih ni možno predvideti, razvoj zdravil okrnjen in se izvaja predvsem v akademskih krogih. V magistrskem delu smo preverjali podobnost virusnih proteomov in vezavnih mest z namenom, da bi v prihodnje bilo možno načrtovati učinkovine, ki bi se lahko vezale na terapevtske tarče obeh virusov. EBOV in MARV kodirata enakih sedem proteinov, in sicer NP, VP35, VP40, GP, VP30, VP24 in L protein, ki imajo glede na informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo podatkovnih zbirk UniProt in PDB, podobne funkcije in zgradbo. Podobnost proteomov smo potrdili še z BLAST analizo aminokislinskih sekvenc med posameznimi proteini obeh virusov, pri čemer se podobnost proteinov giblje med 44 in 55 %, oziroma 68 % v 1. delu sekvence L proteinov. S programom ProBiS smo glede na primerjavo z že znanimi strukturami podobnih proteinov določili potencialna vezavna mesta in pripadajoče potencialne ligande. Vezavna mesta smo opisali in jih primerjali s pomočjo superpozicije proteinov obeh virusov. Kot rezultat smo pridobili tri pare podobnih vezavnih mest, ki se kljub podobnosti razlikujejo v posameznih aminokislinah, kar smo dokazali z BLAST primerjavo. S PLIP analizo smo pokazali, da aminokislinski ostanki v vezavnem mestu posameznega virusa tvorijo podobne interakcije z enakimi ligandi in da s tem obstaja možnost načrtovanja terapevtikov, ki bi se hkrati vezali na tarče EBOV in MARV.
Ključne besede: Ebola, Marburg, BLAST, vezavna mesta, ProBiS, načrtovanje ligandov
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 26
Celotno besedilo (15,22 MB) |
9. Pričakovanja generacije z ob prvi zaposlitviKarin Eržen, 2024, diplomsko delo Opis: Generacija Z že vstopa na trg dela, zato je pomembno, da jo delodajalci dodobra spoznajo, saj bodo tako lahko oblikovali konkurenčna delovna mesta in pridobili mlado, izobraženo in inovativno delovno silo. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, kaj pripadniki generacije Z pričakujejo od prve zaposlitve. Osredotočili smo se na pričakovanja pripadnikov generacije Z glede finančnega nagrajevanja, fleksibilnosti lokacije delovnega mesta in delovnega časa, kariere, povezane s strokovno in osebnostno rastjo, medsebojnih odnosov na delovnem mestu in branda organizacije. Rezultati raziskave so pokazali, da si anketiranci od prve zaposlitve želijo predvsem dobrega plačila, možnost fleksibilnega prihoda in odhoda z delovnega mesta, možnost napredovanja na delovnem mestu, možnost osebnega ter profesionalnega razvoja, dobre medsebojne odnose tako med sodelavci kot tudi z vodstvom podjetja ter da se vrednote blagovne znamke ujemajo z njihovimi osebnimi vrednotami. Da bodo delodajalci v svoj kolektiv pridobili delovno silo, ki pripada generaciji Z, predlagamo, da skupaj z generacijo Z oblikujejo jasno sliko o njihovi finančni rasti ter njihove uspehe povežejo s finančnimi nagradami, zaposlenim omogočijo samostojno prilagajanje urnika, možnost napredovanja in osebnega ter profesionalnega razvoja, skupaj s pripadniki generacije Z pripravijo načrt izobraževanja in sistem napredovanja, za sklepanje dobrih medsebojnih odnosov med zaposlenimi naj organizirajo razne dejavnosti ter nazadnje, brand podjetja naj prilagodijo tako, da se bo ta povezovala s prepričanji generacije Z.
Ključne besede: generacija Z, prva zaposlitev, dejavniki privlačnosti delovnega mesta
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 66
Celotno besedilo (870,52 KB) |
10. |
