1. Privilegij zoper samoobtožbo kot ahilova peta sekcijskega merjenja hitrostiAljoša Polajžar, Jan Stajnko, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je poiskati rešitev za učinkovito delovanje sekcijskega merjenja hitrosti, ki bi bilo skladno s privilegijem zoper samoobtožbo, kot je ta razumljen v pravnem redu Republike Slovenije.
Metode:
Prispevek povezuje področja ustavnega in kaznovalnega prava. Za namene raziskave so uporabljene dogmatsko-normativna, jezikovna, formalno-logična in aksiološka metoda, v povezavi z ustaljenimi metodami razlage zakonskega besedila oziroma argumentacije v pravu.
Ugotovitve:
V prispevku je ugotovljeno, da nov predlog za spremembo zakonodaje ne bo odpravil težav sekcijskega merjenja hitrosti. Prilagodljivost pravnega urejanja preprečuje velikodušna zasnova privilegija zoper samoodločbo, kot je ta opredeljen v Ustavi Republike Slovenije. Zaradi tega velja razmisliti o novih tehničnih rešitvah, ki bi omogočale učinkovit nadzor hitrosti in hkrati ne bi omejevale temeljnih pravic.
Omejitve raziskave
Raziskava se omeji na prekrškovnopravne razsežnosti problematike sekcijskega merjenja hitrosti. Predlagane tehnične rešitve je v tem smislu treba ovrednotiti tudi iz zornega kota varovanja osebnih podatkov in gole tehnične izvedljivosti.
Praktična uporabnost:
Večkrat je bilo poudarjeno, da se sekcijsko merjenje hitrosti v Sloveniji ne bi obneslo zaradi neučinkovite zakonodaje. Prispevek se sooči s takšnimi trditvami, jih osmisli in poda smernice, v skladu s katerimi bi v prihodnje sekcijsko merjenje hitrosti vendarle lahko zaživelo.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Izvirnost prispevka se kaže v kritični obravnavi predlogov za izboljšanje zakonodaje na področju sekcijskega merjenja hitrosti. Nadalje se soočimo s sodbama Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah O`Halloran in Francis proti Veliki Britaniji in Weh proti Avstriji ter obrazloženo argumentiramo, zakaj nista neposredno uporabljivi v domačem pravnem redu. Nazadnje je na podlagi ugotovitev podan predlog tehnične rešitve, s katero bi obšli težave neučinkovitosti sekcijskega merjenja zaradi dometa privilegija zoper samoobtožbo.
Ključne besede: privilegij zoper samoobtožbo, merjenje hitrosti, promet, varnost, prekrški, pravo
Objavljeno v DKUM: 02.10.2020; Ogledov: 1372; Prenosov: 65
 Povezava na datoteko |
2. |
3. Ultrazvočno merjenje nivoja tekočineMatija Sušec, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Zaključno projektno delo podaja pregled in razvoj vezja za merjenje nivoja tekočine v rezervoarju. V našem projektnem delu se podrobneje opisuje delovanje vezja in opis komponent, ki so prispevale končnemu izdelku. Sistem je izgrajen na testni ploščici in vsebuje vse komponente za optimalno delovanje v testnem okolju. Komunikacija z zunanjim okoljem uporablja standardne protokole in vmesnike. Meritve temeljijo na kombinaciji mikrokrmilnika in ultrazvočnega senzorja.
Ključne besede: merjenje hitrosti ultrazvoka, ultrazvok, ultrazvočni senzorji
Objavljeno v DKUM: 21.03.2017; Ogledov: 1925; Prenosov: 235
 Celotno besedilo (2,52 MB) |
4. |
5. METODOLOGIJA ZA VZPOSTAVITEV SEKCIJSKEGA MERJENJA HITROSTI NA AC/HC V RSMitja Marks, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljena ena od možnih metodologij za vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Na začetku so predstavljeni sistemi merjenja hitrosti in sekcijskega merjenja hitrosti v drugih državah, prikazana je analiza dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost na omrežju AC in HC RS, predstavili smo dosedanje raziskave na področju določitve nevarnega odseka, izdelali metodologijo za določitev območja sekcijskega merjenja hitrosti na omrežju AC in HC RS in na koncu preverili še ustreznost metodologije.
Magistrska naloga je zasnovana tako, da spoznamo prednosti in slabosti različnih sistemov merjenja hitrosti, dosedanje metodologije za določitev nevarnih odsekov, ter da se na podlagi teh predhodno izdelanih metodologij, izdela metodologijo za določitev kriterijev s pomočjo katerih se lahko preveri posamezni odsek, za opravičenost vzpostavitve sekcijskega merjenja hitrosti na AC in HC omrežju RS.
Ključne besede: Avtocesta, hitra cesta, prometna varnost, sekcijsko merjenje hitrosti, gostota prometnega toka, določanje nevarnih odsekov, upravljanje prometa, nadzor prometa
Objavljeno v DKUM: 11.02.2015; Ogledov: 1955; Prenosov: 220
Celotno besedilo (3,59 MB) |
6. VPLIV BIOGORIV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA DIZELSKEGA MOTORJASandi Trplan, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil izvedba meritev hitrosti zvoka v različnih gorivih in mešanicah goriv, s poudarkom na biogorivih. Pri meritvah je bila uporabljena metoda merjenja hitrosti zvoka s tlačnimi senzorji. Uporabljena sta bila dva tlačna senzorja, katera sta bila nameščena na skupni tlačni cevi, na znani razdalji. Senzorja sta nastali tlačni val zaznavala kot spremembo tlaka v določeni točki. Meritve so se izvajale v tlačnem območju od 100 do 700 barov, v zaporednih intervalih po 100 barov. Na podlagi rezultatov meritev in narejeni primerjavi vpliva različnih vrst goriva na karakteristike procesa vbrizgavanja je razvidno, da je s pravim razmerjem biogoriv v mešanici možno doseči podoben vpliv na karakteristike delovanja motorja kot so pri konvencionalnem dizelskem gorivu.
Ključne besede: Goriva, biogoriva, dizel, bioetanol, biodizel, karakteristike procesa vbrizgavanja, merjenje hitrosti zvoka.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 2122; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,59 MB) |
7. RAZVOJ APLIKACIJE SPEEDTEST ZA MERJENJE HITROSTI V OMREŽJU 3,5 GMladen Markušić, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu opišemo aplikacijo za testiranje hitrosti prenosa podatkov v smeri k uporabniku na tehnologiji 3,5G, to je HSDPA. V uvodu je podan kronološki pregled razvoja mobilnih tehnologij in na kratko opisano delovanje le teh. V nadaljevanju je opisano delovanje aplikacije testiranja hitrosti podatkov, ki je bila izdelana v programskem orodju Netbeans, s pomočjo simulatorja v programskem orodju. Nato s pomočjo testiranja z različnimi mobilnimi telefoni in brezžičnima HSDPA modemoma komentiramo, ugotavljamo in navajamo razloge, zakaj dejansko dosežena hitrost prenosa podatkov v večini testnih primerov odstopa od teoretično obljubljene. Na koncu so dodane smernice za nadaljnjo nadgradnjo aplikacije.
Ključne besede: 3, 5G omrežje, UMTS, HSDPA/HSUPA, Netbeans programsko razvojno okolje, aplikacija za merjenje hitrosti v omrežjih 3, 5G
Objavljeno v DKUM: 07.09.2009; Ogledov: 3131; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,84 MB) |
8. |
9. |
