1. |
2. Nadzor nad kakovostjo procesa laserskega kaljenja labirintnega obročaMartin Nerad, 2023, magistrsko delo Opis: Nadzor procesa laserskega kaljenja na osnovi meritev mehanskih in geometrijskih lastnosti je pomemben dejavnik pri zagotavljanju načrtovanih lastnostih materiala po njegovi toplotni obdelavi. Neustrezen nadzor nad procesom lahko vpliva na kaljivost jekla in s tem posledično na kakovost izdelka.
V magistrski nalogi smo na osnovi raziskav določili posamezne vplivne dejavnike, ki so vplivali na kakovost kaljenega sloja labirintnega obroča. Omejili smo se le na tiste, ki so ključno vplivali na mehanske in geometrijske lastnosti izdelka in njihov nadzor ta trenutek ni popolnoma zadovoljiv.
Ključne besede: merilna negotovost, trdota, lasersko kaljenje, labirintni obroč
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
3. Razvoj metod in avtomatizacija postopkov umerjanja stopničastih meril ter etalonskih obročev in trnov : doktorska disertacijaJakob Šafarič, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorskem delu je predstavljen razvoj merilnega sistema in postopkov umerjanja stopničastih meril ter etalonskih obročev in trnov. Glavni namen razvoja sistema je slovenski industriji ponuditi cenovno in časovno dostopno storitev umerjanja stopničastih meril. Ciljna merilna negotovost, s katero opredelimo točnost umerjanja, je bila določena na osnovi zahtev trga in analize meroslovnih zmogljivosti najnaprednejših svetovnih meroslovnih institucij in znaša U≤√(〖(0,1 μm)〗^2+〖(0,5∙〖10〗^(-6)∙L)〗^2 ). Ta cilj smo uspeli doseči s pomočjo uporabe naprednih računalniških simulacij za pomoč pri razvoju in avtomatizaciji postopka meritev. Prav tako smo razvili postopek za umerjanje etalonskih obročev in trnov, ki uporablja isto opremo, saj se lahko tako strošek opreme, ki predstavlja največjo finančno breme pri razvoju postopka umerjanja, razdeli med dva postopka. V delu je najprej predstavljena uporabljena oprema in njena nadgradnja, nato sledi predstavitev razvoja postopkov s težiščem na obvladovanju vplivnih veličin, na koncu pa še analiza merilne negotovosti obeh postopkov in potrditev ovrednotene merilne negotovosti.
Ključne besede: meritve dolžin, sledljivost, umerjanje, merilna negotovost, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 532; Prenosov: 98
Celotno besedilo (4,85 MB) |
4. Parametrični vplivi na kakovost in zanesljivost merilnega vezja : učbenikVojko Matko, 2022, učbenik Opis: Vsebina obsega vplive posameznih parametrov na kakovost in zanesljivost merilnega vezja. Parametrični pristop daje zelo natančen kakovostni pregled nad vplivi parametrov vezja, vplivnimi količinami in tudi optimiranju merilnih vezij v smislu “ECO (Ecology) design-a”. Ta je predpisan z evropsko direktivo 2009/125 /CE in postavlja okvir za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih s čim manjšo porabo električne energije. Ob upoštevanju te direktive pa moramo ob zmanjšanju porabe energije posameznih vezij tudi preverjati kakovost in zanesljivost delovanja, kar je v tem učbeniku osredotočeno na področje merilne negotovosti merilnih vezij. Pomembne pridobitve parametričnega pristopa so, da v končni analizi dobimo informacijo o velikostnih redih posameznih parametričnih vplivov, da izboljšamo kakovost v smislu izboljšanja merilne negotovosti ob sočasnem zmanjšanju porabe električne energije in predvsem, da dobimo informacijo kako izboljšati vezje. Vsebina te publikacije je splošno uporabna tudi pri drugih predmetih študija splošne elektrotehnike.
Ključne besede: vpliv parametrov, analize parametrov, merilna negotovost, zanesljivost delovanja, »eco design«
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 745; Prenosov: 84
Celotno besedilo (22,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Uporaba klorovega dioksida za razkuževanje vode in določanje ostanka s terensko metodo : magistrsko deloSandra Mertik, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je razvoj analitske metode za terensko merjenje klorovega dioksida. Za terensko delo je primerna DPD metoda, ki smo jo želeli primerjati z jodometrično metodo. Uporaba klorovega dioksida kot sredstva za razkuževanje pitne vode se je v zadnjih letih precej povečala. Klorov dioksid je dražji, bolj zapleten za uporabo, vendar učinkovit že pri nizkih koncentracijah. Glavna prednost je manj stranskih produktov, predvsem nižje koncentracije trihalometanov. Hkrati smo preverili tudi delovanje aparata za merjenje klora na terenu, uporabili smo tudi revalidacijo, naš namen je bil znižati mejo zaznavanja (LOD) na 0,03 mg/l.
V magistrski nalogi je bila merilna negotovost en izmed pomembnejših faktorjev metode. Ugotovili smo, da je merilna negotovost najvišja pri najnižji izmerjeni koncentraciji klora, pri višjih koncentracijah pa je bila manjša merilna negotovost. Izračuna merilne negotovosti za klor dioksid pa ni bilo možno izračunati, saj so nam manjkali podatki meritve pri obnovljivosti metode. Klor dioksid se v vodi hitro porablja, istega vzorca nismo mogli uporabiti v daljšem časovnem obdobju.
Pri jodometrični metodi pa smo prišli do zaključka, da se je koncentracija pripravljene raztopine klora dioksida znižala po določenih dneh. Predpostavljamo, da je v laboratoriju pripravljena raztopina klor dioksid neobstojna in kot taka težko merljiva v laboratoriju.
Ključne besede: klor dioksid, klor, validacija, jodometrična metoda, DPD, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1407; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,32 MB) |
7. Določitev merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi : magistrsko deloTina Novak, 2019, magistrsko delo Opis: Anaerobna digestija (AD) je biološki proces, ki preoblikuje začetni substrat (ingestat) v želeni produkt (bioplin) in v trdni tekoči stranski produkt (digestat oziroma pregnito blato). Je široko uporabljena in fleksibilna tehnologija. Zaradi njene fleksibilnosti so za surovino pri postopku primerne različne vrste organskih snovi. Za surovino lahko zato uporabimo organske komunalne odpadke, blato pri čiščenju odpadnih voda, odpadke iz živilskopredelovalne industrije in kmetijske odpadke, kot so gnoj in ostanki rastlin. Digestat z bioplinom predstavlja končne izdelke anaerobne digestije (AD). Digestat je snov, bogata s hranili in se lahko uporablja kot gnojilo. Digestat ni kompost, čeprav ima nekaj podobnih značilnosti, razlika med njima je ta, da kompost proizvajajo aerobni mikroorganizmi, kar pomeni, da je za proces potreben kisik. Z uporabo digestata, namesto sintetičnih gnojil, ki so pridobljena iz zemeljskega plina, lahko prihranimo energijo, zmanjšamo porabo fosilnih goriv in ogljični odtis. V digestatu so vedno prisotni dušik, fosfor in kalij, teh pa v bioplinu ne najdemo. Glavna pomanjkljivost digestata je, da je mešanica hranil vedno vnaprej določena in je ni mogoče spremeniti.
Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnost težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi v digestatu ter njihove merilne negotovosti.
Merilna negotovost pomeni dvom v meritve, ki so bile izvedene. Je parameter, ki označuje območje razpršenih vrednosti in jih je mogoče smiselno pripisati merjeni veličini. V območju razpršenosti se nahaja prava vrednost rezultata.
V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti anaerobne digestije in digestata ter merilne negotovosti. V eksperimentalnem delu pa so prikazane metode in rezultati določevanja merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti naših parametrov.
Ključne besede: Anaerobna digestija, digestat, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1269; Prenosov: 189
Celotno besedilo (2,91 MB) |
8. Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic : magistrsko deloKristina Gluhak, 2019, magistrsko delo Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd.
Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d.
Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1407; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,71 MB) |
9. Primerjalno umerjanje laserskih interferometrov : magistrsko deloAleksander Trep, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno primerjalno umerjanje laserskih interferometrov. Izdelan je bil koncept postopka in ovrednotena merilna negotovost na osnovi eksperimenta. Eksperimentalno delo je bilo izvedeno v Laboratoriju za tehnološke meritve (LTM) na Fakulteti za strojništvo v Mariboru z namenom kasnejše izdelave dokumentacije za umerjanje laserskih interferometrov. Eksperimenti so bili izvedeni s pomočjo referenčnega laserskega interferometra, ki ga imamo v laboratoriju, ter z dvema industrijskima testnima laserskima interferometroma. Ugotovljeno je bilo, da v laboratoriju dosegamo ustrezne pogoje za izvedbo meritev, potrebno pa je biti pazljiv pri sami postavitvi laserjev, saj orientacija laserjev povzroča ključne pogreške pri umerjanju. Prav tako je potrebno izbrati pravilno metodo primerjave, saj lahko tudi ta bistveno vpliva na rezultat umerjanja.
Ključne besede: laserska interferometrija, primerjalno umerjanje, merilni pogrešek, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 13.03.2019; Ogledov: 1471; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,91 MB) |
10. UPORABA SIMULATORJA SKL2 ZA KALIBRACIJO MERILNIKOV pH, PREVODNOSTI IN KONCENTRACIJE KISIKAMartina Kšela Podgornik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem ugotavljala primernost simulatorja SKL2, proizvajalca WTW, kot etalona z zagotovljeno sledljivostjo za umerjanje (kalibracijo) merilnikov pH , prevodnosti in koncentracije kisika ter razvila in uvedla umeritvene (kalibracijske) postopke za umerjanje merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika, proizvajalca WTW.
Najprej sem določila vire merilne negotovosti simulatorja SKL2, ki pomembno vplivajo na točnost meritev dobljenih z njim in raziskala vplive posameznih virov za vsako od preučevanih fizikalno kemijskih veličin : pH, prevodnost, koncentracija kisika. Nato sem naredila izračun kombinirane merilne negotovosti simulatorja SKL2 za vsako fizikalno kemijsko veličino posebej. Na osnovi izračunanih merilnih negotovosti sem nato določila kalibracijske in merilne zmogljivosti simulatorja SKL2 za merjenje pH, prevodnosti in koncentracije raztopljenega kisika.
V nadaljevanju sem opredelila kalibracijske postopke za kalibracijo merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW po primerjalni metodi, brez uporabe sonde. Na koncu sem osnovala kalibracijska poročila (certifikate) za podajanje rezultatov umerjanj (kalibracij) za merilce posameznih fizikalno kemijskih veličin pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW.
Rezultati diplomske naloge so pokazali, da se simulator SKL2, proizvajalca WTW z zagotovljeno sledljivostjo preko nacionalnega akreditacijskega laboratrija lahko uporablja kot etalon za umerjanje merilcev pH prevodnosti ter koncentracije kisika, WTW v laboratoriju akreditiranem za kalibracijo teh merilcev.
Ključne besede: kalibracija, sledljivost, merilna negotovost, merilec pH, merilec prevodnosti, merilec raztopljenega kisika
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 1978; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,94 MB) |
