1. Pospeševanje slušnega razumevanja v nemščini kot tujem jeziku z uporabo glasbeSergeja Plemenitaš, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pospeševanje slušnega razumevanja v nemškem kot tudi tujem jeziku.
Teoretični del predstavlja osnovo, na kateri je zgrajeno diplomsko delo. Najprej je predstavljena skupna povezava med jezikom in glasbo. Različne raziskave kažejo, da naj bi glasba in jezik imela veliko skupnega. Njun predhodnik naj bilo
jezikovno "petje", s katerim so ljudje komunicirali. Domneve dokazujejo, kako pomembna je melodija in to, da naj bi se že v takratnih časih z njo sporazumevali. Prav tako je omenjen njihov skupni razvoj.
V naslednjih dveh poglavjih je opisano učenje jezika in prav tako učenje tujega jezika. Pri tujem jeziku je pomembno vedeti, da se je slovnice lažje naučiti kot sam izgovor, tempo, dinamiko, melodijo, celo ritem, na katerega vplivajo prozodične značilnosti. Fonetične kompetence, prozodija in razumevanje poslušanja so prav tako zelo pomembna.
Poslušanje glasbe je tudi ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih možnosti za mlade in je zato nedvomno pomembna motivacijska spodbuda v učilnici. Glasba in pesmi nudijo tudi veliko informacij, npr. o življenju v ožjem pomenu besede ali o kulturnih vidikih v širšem pomenu.
Kljub vsem tem pozitivnim vidikom uporabe glasbe se ne uporablja pogosto pri učenju tujega jezika. Eden od razlogov za to je, da se veliko učiteljev pritožuje, da potrebujejo dolgo časa, da najdejo primerno pesem za določeno lekcijo.
V naslednjih poglavjih je podrobno predstavljeno na splošno učenje jezika, kot tudi tujega jezika s pomočjo glasbe. Predstavljene so prav tako fonetične kompetence, ki so za jezike zelo pomembne. Navedeni so prozodični elementi (govorna melodija, ritem, dinamika). Enaki prozodični elementi so vidni tudi v glasbi.
Poglavje o slušnem razumevanju, ki je zadnje pri teoretičnem delu, predstavlja splošni opis tega pojma. Omenjene so kompetence, ki jih lahko v zelo kratkem času s pomočjo slušnega razumevanja pridobiš in s tem izboljšaš svoje znanje o jeziku.
V empiričnem delu sta izbrana dva vidika, s katerima se lahko skozi slušno razumevanje naučimo samo izgovorjavo, melodijo posameznega jezika. Ta dva pristopa spodbujata glasbene sposobnosti, ki se izboljšujejo skozi poslušanje. Ta dva pristopa sta metafora in glasbeni trening vadba (»Musiktraining«) in se še ne uporabljata v razredu, čeprav si je izgovorjavo veliko lažje zapomniti.
Čeprav se metafore v vsakdanjem jeziku uporabljajo, se pri pouku uporabljajo predvsem v literaturi (v poeziji pogosteje). Učenci se ne zavedajo, da se lahko naučijo tudi prozodične vidike govora. To je še en način, pri katerem se lahko spodbujajo glasbene kompetence.
Menim, da je metoda z glasbenim treningom večini ljudi bolj zanimiva, saj tudi v vsakdanjem življenju obstaja močna potreba po glasbeni porabi. Vsak ima svoj glasbeni slog, s katerim se lahko melodijo približa drugemu jeziku.
Ena vrsta so rep pesmi, te so zelo poseben glasbeni stil, v katerem večinoma besedila govorijo in ne pojejo. Ta zvrst še posebej pomaga mladostnikom, da se naučijo dobro izgovorjavo jezika.
Ta dva načina se ne posvetita toliko slovnici, temveč je bolj poudarjena fonetična in prozodična osnova jezika.
Ključne besede: jezik, glasba, učenje tujega jezika, slušno razumevanje, ritem, melodija, prozodija, metafora, glasbeni trening
Objavljeno v DKUM: 16.11.2018; Ogledov: 1407; Prenosov: 117
 Celotno besedilo (539,02 KB) |
2. Vpliv ljudske glasbe pri skladbah ˝Josepha Haydna˝Martina Jakšić Rodiger, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo namenja poseben poudarek ljudski glasbi iz obdobja klasicizma na področju srednje Evrope, ki je v takratnem času veljala za »popularno glasbo«. V magistrskem delu predstavljam najbolj znana dela Josepha Haydna, v katerih najdemo elemente ljudske glasbe oz. ljudskih melodij.
Znano je, da je Joseph Haydn obdobje med leti 1761 in 1790 preživel kot kapelnik na dvoru Esterházy. Vpliv sosednjih držav (Madžarske in Hrvaške) je prikazal s skladbami, ki so osnovane in nato zgrajene na ljudskih pesmih gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Avstrijcev. V nalogi se sprašujem, v kakšni meri je Haydnova ustvarjalnost pogojena z ljudsko glasbo.
Na podlagi analize Haydnovih skladb skuša magistrsko delo pojasniti pomen ljudske glasbe v skladbah dotičnega skladatelja. V obdobju klasicizma prevladuje absolutna glasba, za klasicizem kot glasbeni stil pa lahko rečeno, da je izgrajen na nemškem Liedu; pravzaprav je težko ločiti ljudsko od »umetne« oz. »klasične« glasbe. Celotni klasicizem je torej zasnovan na ljudski osnovi, to pa raziskujem v magistrskem delu.
Metodološko je magistrsko delo zasnovano na osnovi treh različnih načel. Uvodoma se ukvarjam z zgodovinsko metodo, kjer je predstavljena biografija Josepha Haydna. Obravnavam tudi obdobje klasicizma, v katerem je skladatelj deloval, pa tudi ključne trenutke Haydnovega življenja, ko je prišel v stik z ljudsko glasbo. Pojasnjujem, kako je ljudska glasba našla mesto v klasičnih skladbah oz. klasičnih oblikah (sonata, variacije, rondo ...).
Kot naslednjo metodo sem uporabila komparacijo oz. komparativno metodo. Skladb, ki vsebujejo ljudsko melodijo, je veliko. S primerjavo posameznih skladb je pojasnjeno, s katerega območja so prevzete in v čem je razlika med avstrijsko, hrvaško oz. madžarsko ljudsko glasbo, ki jo najdemo v Haydnovih delih.
Neizogiben del magistrske naloge je tudi analiza skladb. V zadnjem poglavju dela predstavljam sedem oblikovno različnih skladb. Vsaka skladba je glasbeno in teoretično analizirana - analiza vsebuje več glasbenih parametrov, kot so harmonija, oblika ali forma, melodija, ritem, slog, orkestracija, instrumentacija, dinamika, tempo, agogika ...
Ključne besede: Joseph Haydn, ljudska glasba, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, ljudska pesem, ljudska melodija, klasika, analiza, harmonija, ostinato, bordun, Esterházy.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1715; Prenosov: 361
Celotno besedilo (25,20 MB) |
3. INTERPRETACIJA OTROŠKIH PESMI 5 DO 6 LET STARIH OTROKRenata Kosi, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je, da ugotovimo, kako natančno otroci izvajajo besedilo, melodijo in ritem pesmi, kako upoštevajo intonacijo, katero pesem z veseljem pojejo. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih sedemnajst otrok, starih od pet do šest let. Otroci so peli Čukovo ženitev, Naša četica koraka in pesem, katero so si sami izbrali. Na podlagi posnetkov z diktafonom so bile pesmice ocenjene po ocenjevalni lestvici, glede na melodijo, intonacijo, ritem in besedilo. Rezultati so pokazali pomanjkljivosti izvajanja melodije, ritma in besedila pesmi. Pri pesmi katero so si otroci sami izbrali, so bili uspešnejši, predvsem pri poznavanju besedila. Večina otrok si je izbralo pesem, katero so se učili v vrtcu.
Ključne besede: petje pesmi, ritem, melodija, intonacija, besedilo
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2795; Prenosov: 285
Celotno besedilo (634,64 KB) |
4. SPREJEMNI IZPIT V GLASBENO ŠOLO ZAGORJE OB SAVIMonika Suša, 2010, diplomsko delo Opis: Glasba je del otrokovega odraščanja, zato je pomembno, da se otrok že od rojstva naprej srečuje z njo ter razvija svoje ritmične in melodične sposobnosti. V teoretičnem delu so opredeljene razlike med glasbenimi sposobnostmi, nadarjenostjo, talentom in muzikalnostjo. Sledi poglavje glasbenih testov, ki so jih sestavljali in izvajali različni raziskovalci in umetniki. Na koncu smo se omejili na dejavnike, ki so pomembni pri sprejemnem izpitu v glasbeno šolo, in na sestavo sprejemnega izpita. V empiričnem delu smo analizirali podatke sprejemnega izpita, ki je potekal v Glasbeni šoli Zagorje ob Savi. Namen analize podatkov je bil ugotoviti, na katerem področju so otroci najuspešnejši in katera področja jim povzročajo težave. Raziskava je pokazala, da je večina otrok, ki se je udeležila sprejemnega preizkusa, glasbeno zelo sposobna. Po pogovoru z ravnateljico Glasbene šole Zagorje ob Savi smo skupaj prediskutirali kriterije, ki so pomembni pri sprejemu otroka na izbrani glasbeni instrument. Le-ti so naslednji: fizične dispozicije (dolžina prstov, oblikovanost zobnega loka, velika pljučna kapaciteta), razvitost melodičnega in ritmičnega posluha, ter na kakšen način se otrok odzove, ko naredi napako.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, sprejemni izpit, glasbena šola, glasbeni testi, ritem, melodija
Objavljeno v DKUM: 22.04.2010; Ogledov: 3182; Prenosov: 284
Celotno besedilo (779,44 KB) |
