| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let : diplomsko delo
Tina Zver, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let je bil preveriti, kdaj so otroci dosegli šest ključnih gibalnih mejnikov v razvoju motorike. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 63 staršev otrok, starih 6–8 let. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test in multivariatno analizo ANOVA. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v povezavi z zastavljenimi cilji ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegli gibalne mejnike. Podrobneje smo raziskali, ali obstajajo razlike pri doseganju gibalnih mejnikov med spoloma, med otroki z različnim številom sorojencev in ali obstaja povezava med hitrostjo doseganja mejnikov in pogostostjo obiskovanja dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Za naš vzorec testirancev se je izkazalo, da ima spol vpliv na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Raziskava je pokazala, da število sorojencev ne vpliva na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Ugotovili smo tudi, da hitrost doseganja gibalnih mejnikov ne vpliva na obiskovanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti in na pogostost njihovega obiskovanja.
Ključne besede: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, dodatne gibalne/športne dejavnosti, spol, sorojenci
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta : diplomsko delo
Teja Flakus, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroke, gibalni razvoj, mejnike gibalnega razvoja, koncept gozdnega vrtca ter denverski razvojni presejalni test. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz populacije otrok, starih od 2 do 3 leta, iz Vrtca Otona Župančiča Maribor, ki ni vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, in Vrtca Ravne na Koroškem, ki je vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo, pri čemer smo uporabili denverski razvojni presejalni test za ugotavljanje gibalnih mejnikov otrok. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtcev, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, dosegali boljše rezultate in hitreje dosegali gibalne mejnike kot otroci iz vrtcev, ki niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev. Dejavnosti v naravnem okolju so pozitivno vplivale na razvoj grobe in fine motorike otrok. Pričujoče diplomsko delo prispeva k razumevanju vpliva naravnega okolja na gibalni razvoj otrok in podaja priporočila za vključevanje večjega števila aktivnosti na prostem v predšolske programe, kar pomembno vpliva na celostni razvoj in dobro počutje otrok. Prav tako izpostavlja pomen zgodnjega vključevanja otrok v naravne dejavnosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj in pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalni mejniki, Mreža gozdnih vrtcev Slovenije, denverski razvojni presejalni test
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (536,79 KB)

3.
Mejniki gibalnega razvoja v povezavi s koordinacijo : diplomsko delo
Anja Zelenik, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Mejniki gibalnega razvoja v povezavi s koordinacijo je bil ugotoviti, kdaj so otroci dosegali mejnike gibalnega razvoja in kakšna je povezava med doseganjem mejnikov gibalnega razvoja ter razvitostjo koordinacije. Osredotočili smo se na šest ključnih mejnikov gibalnega razvoja. Izvedli smo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 21 otrok, starih 54–61 mesecev, in njihovi starši. Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike. V skladu s cilji smo s pomočjo ankete ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegali mejnike gibalnega razvoja, s pomočjo sedmih motoričnih testov pa ugotovili, kako imajo otroci razvito koordinacijo. Ugotovili smo, da so mejniki gibalnega razvoja in razvitost koordinacije v neznatni pozitivni povezanosti ali v šibki negativni povezanosti.
Ključne besede: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, koordinacija, predšolski otroci, motorični testi
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 885; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Vzpostavitev sistema mejnikov v sklopu projekta X : magistrsko delo
Gregor Serdinšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V sklopu multiprojektnega poslovanja se lahko pojavljajo najrazličnejši problemi, ki zadevajo planiranje projektov in obvladovanje le-teh. Kot orodje za kontrolo in vodenje projektov se lahko uporabi sistem mejnikov, ki služi sledenju napredka in zagotovitvi, da se poglavitne aktivnosti dosežejo v predvidenem času. V magistrskem delu je znotraj podjetja Ledinek Engineering d.o.o. predstavljena vzpostavitev sistema mejnikov v sklopu projekta X, pri čemer je glavni predmet obdelave stroj za dolžinsko spajanje lesa. Vzpostavitev sistema mejnikov vodi preko analize oddelkov in njihovih aktivnosti do oblikovanja sistema mejnikov, ki prikazuje ključne faze projekta. Na osnovi izdelanega sistema mejnikov lahko potrdimo, da uporaba mejnikov v proces vodenja in planiranja projektov prinese večjo preglednost nad potekom projekta ter olajša napovedovanje kapacitet. Sistem mejnikov tako omogoči podjetju kakovostnejše planiranje projekta in prilagajanje resursov.
Ključne besede: mejniki, terminski plan, projektni management, projekt, planiranje
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 586; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

5.
Prikaz APQP dokumentacije in njen pomen v avtomobilski industriji na primeru Bosch radarja v električnih avtomobilih : magistrsko delo
Luka Kočiš, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano področje projektnega menedžmenta in projektnega vodenja. Opisana so glavna kakovostna orodja z IATF (ang. International Automotive Task Force) standarda, ki je obvezen del sodobne proizvodnje avtomobilskih izdelkov. Podrobneje je predstavljena projektna APQP (ang. Advanced Product Quality Planning) dokumentacija v avtomobilski industriji. Predstavljen je njen pomen in vsi deli, pomembni za vodenje projekta. Navedeni so mejniki projekta, ki jih upošteva projektni vodja med trajanjem projekta. Na koncu sledi kratek izračun kapacitete ob povpraševanju kupca za povečanje proizvodnje.
Ključne besede: Projektni management, IATF, APQP, planiranje projekta, mejniki projekta
Objavljeno v DKUM: 15.07.2020; Ogledov: 1015; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

6.
Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobju
Polona Kangler, 2018, diplomsko delo

Opis: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Ključne besede: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 2379; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Raziskovanje osnovnih kognitivnih konceptov za predšolske otroke iz drugačnega kulturnega okolja
Petra Veber, 2018, diplomsko delo

Opis: Osnovni kognitivni koncepti so osnovne reprezentacije, ki jih uporabljajo otroci v predšolskem obdobju in z njimi gradijo znanje. Nanašajo se na številne situacije v vsakdanjem življenju, zato je razumevanje teh konceptov zelo pomembno, saj z njimi otroci lažje sledijo navodilom v šoli, doma in pri različnih aktivnostih. Ker jih uporabljamo v različnih kontekstih, mnogo otrokom predstavljajo težave; prav tako je različna njihova težavnost (od konkretnega do abstraktnega). Uvrstimo jih lahko k področju kognitivnega razvoja, ki zajema vse spremembe v mišljenju oziroma intelektualnih procesih in je eden izmed najpomembnejših področij razvoja. Namen diplomskega dela je bil raziskati razumevanje osnovnih kognitivnih konceptov pri otrocih, ki živijo v afriški državi Gambiji v slabših socialno-ekonomskih razmerah in v manj razvitem vzgojno-izobraževalnem sistemu. S prirejenim testom za osnovne kognitivne koncepte (Boehm, 2000) smo testirali 30 otrok iz Gambije glede na spol, predhodno izobraževanje (ali so bili predhodno vključeni v izobraževanje in vzgojno ustanovo ali ne) ter glede na pismenost staršev (pismenost oziroma nepismenost očeta ter matere). Rezultati so pokazali, da pri poznavanju in razumevanju kognitivnih konceptov pomembnih razlik med spoloma ni bilo, so se pa pojavile tendence razlik pri otrocih nepismenih in pismenih staršev ter med otroki, ki so bili predhodno že vključeni v izobraževanje, in otroki, ki te možnosti niso imeli. Razlike so se pokazale le na določenih področjih osnovnih kognitivnih konceptov.
Ključne besede: kognitivni razvoj, razvojni mejniki, osnovni kognitivni koncepti, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1560; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
Uporaba metod za socialno-emocionalni razvoj otrok v prvem in drugem starostnem obdobju
Metka Purgaj, 2018, diplomsko delo

Opis: Socialni in emocionalni razvoj otroka sta ključnega pomena za njegov vsestranski razvoj. Cilje za razvoj tega področja zasledimo tudi v Kurikulumu za vrtce, kjer je opredeljen v področju dejavnosti družbe. V diplomskem delu smo se najprej posvetili socialnemu razvoju, za razvoj katerega je potreben dober odnos dojenčka oziroma kasneje otroka s starši. Poleg tega pa sta pri spodbujanju socialnega razvoja pomembni tudi igra in druženje z vrstniki ter odraslimi. Za emocionalni ali čustveni razvoj je prav tako pomembna družina, ki otroku omogoča varnost in na katero se otrok naveže. V okviru emocionalnega razvoja se otrok nauči zaznavanja čustev, regulacije čustev in prepoznavanja čustev pri drugih. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo o metodah za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja. V raziskavi je sodelovalo 211 strokovnih delavcev iz različnih regij Slovenije. V raziskavi smo ugotovili, da strokovni delavci ne poznajo metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja dovolj dobro, čeprav temu področju pripisujejo največji pomen. Ugotovili smo tudi, da strokovni delavci v homogenih skupinah prvega starostnega obdobja pogosteje uporabljajo omenjene metode kot tisti, ki delajo v heterogenih skupinah. Uporaba metod je odvisna predvsem od osebnostnih značilnosti strokovnega delavca. Rezultati za drugo starostno obdobje kažejo, da imajo pomembno vlogo pri uporabi metod izobrazba in delovne izkušnje, večina strokovnih delavcev pogosteje uporablja lažje metode za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja. Raziskava odkriva pomembne vidike, vezane na uporabo teh metod, in možnosti uporabe spoznanj v praksi.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, razvojni mejniki, vloga strokovnih delavcev, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 1956; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Vpliv staršev na mejnike v gibalnem razvoju otroka
Vanja Jug, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na mejnike v gibalnem razvoju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje in šport, mejnike v gibalnem razvoju otroka, vključevanje otrok v dodatne športne dejavnosti ter vlogo družine pri športu. Cilj empiričnega dela naloge je bil preveriti, koliko so športno aktivni starši, koliko so športno aktivni otroci, koliko so športno aktivni starši skupaj s svojimi otroki, kdaj otroci dosežejo mejnike v gibalnem razvoju, ali se doseganje razvojnih mejnikov razlikuje glede na to ali ima otrok starejšega sorojenca in ali starost staršev vpliva na različno doseganje mejnikov v gibalnem razvoju otrok. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili naše ugotovitve, ki smo jih pridobili v raziskavi in odgovore na raziskovalna vprašanja. V raziskavo smo vključili neslučajnosten vzorec in iz konkretne populacije 236 staršev otrok, starih 2–6 let iz vrtcev Korena, Duplek in Tezno. Uporabili smo kvantitativno tehniko zbiranja in obdelave podatkov. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko obdelave podatkov (t-preizkus, analize variance, χ²-preizkus, Levenov test homogenosti varianc). Iz rezultatov v našem zaključnem delu smo ugotovili, da starši nimajo nikakršnega vpliva na čas, v katerem otroci dosegajo mejnike v gibalnem razvoju.
Ključne besede: gibanje, šport, organizirane športne aktivnosti, mejniki, vpliv staršev
Objavljeno v DKUM: 21.07.2017; Ogledov: 1468; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (783,46 KB)

10.
Mejniki v gibalnem razvoju otroka
Andreja Breznik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mejniki v gibalnem razvoju otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni telesni razvoj, gibalni razvoj, faze in stopnje gibalnega razvoja, gibalni vzorci in gibalni stereotipi, kognitivni razvoj, čustveno-socialni razvoj in cilji na področju gibanja, s poudarkom na teku, metu in vodenju žoge, vožnji s poganjalčkom ter hoji po ravni površini. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja na neslučajnostnem enostavnem vzorcu iz konkretne populacije sto dveh vzgojiteljev zasebnih in javnih vrtcev vMariboru, Slovenski Bistriciin Celju. Zamerski instrument smo uporabili anketo z vprašanji zaprtega tipa. V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno obdelavo podatkov, in sicer deskriptivno statistiko. Ugotavljali smo mejnike v motoričnem razvoju predšolskih otrok glede na kraj bivanja ter količino načrtovane in vodene gibalne dejavnosti v vrtcu (samostojna hoja po ravni površini, neprekinjen tek, vožnja s poganjalčkom na dve kolesi, met in vodenje žoge). Ugotovili smo, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti v vrtcu vplivajo na nekatere mejnike v gibalnem razvoju. Pri nekaj mejnikih tega vpliva nismo zaznali. Ravno obratno pa otroci, ki načrtovanih in vodenih dejavnosti nimajo,nekatere mejnike prej dosežejo.Pri samostojni hoji po ravni površini smo zaznali majhno razliko v doseganju mejnika pri otrocih iz mesta v primerjavi z otroki s podeželja –slednji mejnik dosežejo nekoliko prej.
Ključne besede: gibalni mejniki, predšolski otrok, načrtovana dejavnost, vodena dejavnost
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 2793; Prenosov: 672
.pdf Celotno besedilo (816,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici