| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obvladovanje tveganj poslovodskih prevar in zlorab insolvenčnega sistema pred začetkom postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji
Maja Kolenc, 2018, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske krize so se pričeli prvi odmevni stečaji večjih gospodarskih družb. V mnogih insolvenčnih postopkih teh družb so bila ugotovljena nedovoljena ali celo nezakonita dejanja poslovodstva. Največja tveganja za nedopustna dejanja se pojavijo v času, ko poslovodstvo ugotovi, da ne bo zmožno poplačati svojih dolgov v z upniki dogovorjenem roku. Pritiski upnikov, da zasežejo, kar je v dolžnikovem premoženju še ostalo, se stopnjujejo, poslovodstvo dolžnika pa lahko posledično prične z dejanji onemogočanja upnika, da pride do svojega poplačila ter da sproži stečajni postopek nad organizacijo. Dolžnik lahko z zakonsko dopustnimi dejanji obljubi v prisilni poravnavi nerealno poplačilo upnikom ali pa zavlačuje predlog upnika za začetek stečajnega postopka. Za preprečevanje zlorab insolvenčnega sistema je možno vgraditi notranje mehanizme za preprečevanje prevar in zlorab poslovodstva. Vendar kadar je lastništvo razkropljeno ali kadar ima poslovodstvo prevladujoč vpliv nad organizacijo, notranji mehanizmi niso več učinkoviti. Takrat je pomembna vloga zunanjih mehanizmov, ki jih države na različne načine implementirajo v zakonodajo. V insolvenčnem sistemu, kjer obstajajo večja tveganja prevar in zlorab, na primer v ZDA, na osnovi izbranih razpoznavnih znakov ločujejo med poštenimi predlogi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji nimamo zapisanih meril za razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka, kar povzroča večje tveganje, da interesi upnikov insolventnega dolžnika ne bodo zaščiteni. Ne glede na to sodišča po lastnih oblikovanih stališčih presojajo ali gre v posameznem primeru za zlorabo insolvenčnega sistema ali ne. V večini sodišča ugotavljajo, da je namen zlorabe insolvenčnega sistema, predvsem vlaganje ugovorov in predlogov za začetek prisilne poravnave, zavlačevanje z začetkom stečajnega postopka. V proučevanih primerih se je izkazalo, da je večina obravnavanih nepoštenih dolžnikov uporabljala pravna sredstva, s katerimi je uspešno zavlačevala postopek, sodišče pa praktično ni imelo sredstev, s katerimi bi lahko takoj po zaznani zlorabi ter prevari postopek ustavilo in začelo stečajni postopek.
Ključne besede: poslovodska prevara, poslovodska zloraba, insolvenčni postopek, insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, mehanizmi za preprečevanje prevar in zlorab.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 148; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici