| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 93
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
WILLIAM SHAKESPEARE IN TRAGEDJA HAMLET
Nika Verhovnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo. Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo.
Keywords: renesansa, humanizem, tragedija, elizabetinsko gledališče, William Shakespeare, Hamlet, medsebojni odnosi
Published: 29.01.2021; Views: 214; Downloads: 32
.pdf Full text (589,28 KB)

2.
Tematizacija ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića
Patricija Bračič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na tematizacijo ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića. Gre za sodobnega slovenskega pisatelja, ki je za vse svoje do sedaj napisane romane, Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, prejel kresnikovo nagrado. Temeljno raziskovalno vprašanje zaključnega dela je bilo, kako se temi ljubezen in sovraštvo kažeta v zgoraj naštetih literarnih delih. Kot izhodišče raziskovanja smo vzeli odnose, medsebojne in odnose do tujega – ¬imagologijo, saj je človek družbeno bitje, ki ne obstaja brez povezav z drugimi in z okoljem, v katerem živi. Pri tem mu pomagajo čustva, saj posameznik z njimi vzdržuje ravnovesje med seboj in z drugimi ter prispevajo k njegovemu boljšemu delovanju. Nas so zanimali prijateljski, sorodstveni in partnerski odnosi literarnih oseb, prav tako pa tudi odnosi do Drugega oziroma Tujega, saj pisatelj Goran Vojnoviča v romanih piše tudi o priseljenstvu, o vojni, o domovini, o priseljencih, asimilaciji/neasimilaciji in s tem odpira zanimiva vprašanja. Na tem mestu nas je zanimalo, ali se v romanih s temo sovraštva, prikrito ali odkrito, pojavljajo tudi stereotipi in predsodki v povezavi s priseljenci, ali se v romanih skozi oči priseljencev pojavljajo pozitivne podobe Tujega oziroma Drugega in na kakšen način se glavni protagonisti romanov spopadajo z negativnimi odzivi okolice na njihovo drugačnost. Teoretična podlaga zaključnega dela obsega značilnosti in tipologijo sodobnega slovenskega romana, teoretični pregled medsebojnih odnosov, imagologije ter razlago literarnoteoretičnih pojmov. Na podlagi teoretskih predpostavk smo nato analizirali romane Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, ki smo jih izbrali glede na jezikovne, tematske in vsebinske podobnosti ter časovne razlike. S pomočjo motivno-tematske analize posameznih proznih del smo analizirali medsebojne odnose literarnih likov; odnos mati-sin, oče-sin, partnerski odnosi, prijateljski odnosi, odnosi do tujega; odnos Slovencev do priseljencev, odnos priseljencev do Slovencev. Pri tem sta tematizaciji ljubezni in sovraštva prikazani s pomočjo teorije in primerov iz romanov. Roman Čefurji raus! je postavljen v čas samostojne Slovenije, medtem ko romana Jugoslavija, moja dežela in Figa opisujeta čas pred, med in po drugi svetovni vojni. Protagonisti v romanih odkrivajo svojo identiteto, iščejo svoje korenine, smisel ter želijo izvedeti, kdo so, od kod prihajajo. Njihovi družinski odnosi so skrhani. Protagonista romana Čefurji raus! (najstnik Marko) in Jugoslavija, moja dežela (Vladan) odraščata v okolju, kjer se počutita kot tujca in ju kot taka obravnava tudi okolica. Protagonist romana Figa (Jadran) je odrasel moški, ki že ima družino in svojo preteklost raziskuje z namenom, da bi opravičil svoja dejanja in občutke. Tudi on se na trenutke počuti, da nikomur ne pripada.
Keywords: Goran Vojnović, tema ljubezni, tema sovraštva, medsebojni odnosi, odnos do tujega, sodobni slovenski roman.
Published: 23.01.2020; Views: 1898; Downloads: 640
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
Odnosi in vodenje kot dejavnik vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v policiji
Tadej Slapnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje se najpogosteje opredeljuje kot usmerjanje, motiviranje in koordiniranje skupine k zastavljenim ciljem. V okviru naloge smo raziskovali, kašen vpliv imata dejavnika vodenja in odnosov na zadovoljstvo zaposlenih v slovenski policiji. V prvem delu naloge so opredeljena teoretična izhodišča, na osnovi katerih je bila narejena nadaljnja primerjalna analizo. Predstavljena so pojmovanja vodenja z vidika različnih avtorjev. Raziskani so bili modeli vodenja, na podlagi katerih so bili s strani avtorjev predstavljeni različni aspekti, s katerimi je narekovana uspešnost vodenja. Podrobneje je opisan avtokratično – demokratični stil vodenja, predstavljen pa je z vidika Tannenbaumove in Schmidtove (1973) delitve. Kadar je vodenje avtokratično, so naloge delegirane in je dopuščeno nič ali zelo malo sodelovanja skupine. Druga skrajnost je demokratski način, pri katerem so zaposleni vključeni v proces odločanja in se jih obravnava kot enakovredne člane kolektiva. V nadaljevanju so bili preučeni različni vidiki zadovoljstva in s tem povezana motivacija. V zadnjem delu teoretičnega dela je predstavljena policija s temeljnimi značilnostmi in okviri delovanja, ki predstavljajo rdečo nit za izdelavo empirije. V empiričnem delu smo opravili pregled preteklih raziskav na področju zadovoljstva v Policiji. Ugotovljeno je bilo, da je mogoče dejavnika vodenja in odnosov neposredno povezati z zadovoljstvom zaposlenih. V nadaljevanju je bilo dognano, da se večje zadovoljstvo kaže pri policistih, pri katerih je vodenje njihovih nadrejenih opredeljeno kot bolj demokratično. Ena od ključnih ugotovitev dela je bila tudi, da je na podlagi raziskav mogoče podati predloge, ki bi imeli pozitiven vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v policiji, zato je naše delo zaokroženo s predstavitvijo teh predlogov.
Keywords: diplomske naloge, vodenje, policija, zadovoljstvo, medsebojni odnosi
Published: 14.10.2019; Views: 464; Downloads: 94
.pdf Full text (1,13 MB)

4.
Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi
Urška Grm, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi predstavlja politične odnose in konflikte med katoliško Španijo in protestantsko Anglijo v drugi polovici šestnajstega stoletja. V delu so s pomočjo virov in izbrane literature najprej predstavljene in opisane notranjepolitične razmere v Angliji in Španiji pod Elizabeto I. in Filipom II. Gre za vladarja, ki sta s svojim dolgoletnim vladanjem pomembno zaznamovala politično dogajanje v Evropi tistega časa. Osrednji del magistrskega dela pa podrobneje prikazuje poslabšanje medsebojnih odnosov, ki so sredi osemdesetih let prerasli v nikoli uradno razglašeno angleško-špansko vojno (1585–1604). Skoraj dvajset let trajajoča vojna je v večjem delu potekala na morju, s pomorskimi spopadi v evropskih vodah in piratskim plenjenjem v kolonialnem svetu. Na evropskih tleh sta si nasprotnici razkazovali moč s podpiranjem nasprotnih strani v okviru francoskih verskih vojn (1562–1598), nizozemske vojne za neodvisnost (1567–1648) in irske devetletne vojne (1593–1603). Dosmrtna tekmeca nista uspela najti skupnega jezika. Tako sta nikoli uradno razglašeno in skoraj dvajset let trajajočo vojno končala šele njuna naslednika.
Keywords: Elizabeta I., Filip II., elizabetinska doba, druga polovica šestnajstega stoletja, Anglija, Španija, medsebojni odnosi, angleško-španska vojna
Published: 18.10.2018; Views: 481; Downloads: 69
.pdf Full text (3,87 MB)

5.
Vpliv konfliktov na delovnem mestu na kvaliteto življenja-primer zaposlenih v domu za starejše občane
Martina Pesek, 2018, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Konflikt je nastala situacija med dvema ali več osebami, med katerimi je prišlo do nestrinjanja v mišljenju, dojemanju določene situacije. Konfliktne situacije povzročajo različne odzive pri vpletenih osebah, zato je pomembno pravilno reševanje konfliktov. Namen: Proučiti dojemanje, odziv, mišljenje zaposlenih o konfliktu in posledice konfliktov na počutje zaposlenih ter kakšen vpliv imajo konflikti na družinsko življenje zaposlenih. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili že uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je razvil magister pedagoških znanosti g. Marko Iršič. Izvedli smo kvantitativno obdelavo podatkov. V raziskavo je bilo vključenih 112 oseb iz štirih različnih domov za starejše občane v območju savinjske regije. Rezultati: Glede na postavljene hipoteze smo prišli do sledečih zaključkov: konflikti ne vplivajo na družinsko življenje in prav tako nimajo vpliva na zdravstveno stanje zaposlenih v obravnavanih domovih za starejše občane. Ne obstajajo razlike v dojemanju, odzivanju, mišljenju o konfliktih glede na delovno dobo, obstajajo pa razlike v dojemanju, odzivanju in mišljenju o konfliktih glede na starost. Starejši (starostna skupina 51–60 let) zaposleni o konfliktih razmišljajo bolj negativno kot mlajši. Diskusija in zaključek: Zaposleni se na konflikt odzivajo različno, so potrti, brez energije, se razburijo. Mislijo, da imajo konflikti negativen vpliv, so škodljivi, nepotrebni, nekoristni in bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. Dojemajo jih kot prenašanje napetosti in bolečine. Pogosto pa ne vedo, kako je prišlo do konflikta. Glede na negativno mišljenje o konfliktih bi bilo morda smiselno izobraževanje zaposlenih s področja konfliktov.
Keywords: medsebojni odnosi, komunikacija, iskanje rešitev, vloga vodje ob konfliktih, pomen mediacije.
Published: 24.08.2018; Views: 645; Downloads: 88
.pdf Full text (2,04 MB)

6.
Vpliv managerjev na organizacijsko klimo v podjetju
Kristina Kac Glavaš, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo sloni na opravljeni raziskavi in našem dojemanju stanja in vplivov managementa na organizacijsko klimo. Raziskujemo kako management vpliva na organizacijsko klimo in katere so ključne točke, ki jih je potrebno izboljšati. Kot največji problem smo prepoznali slabo komunikacijo, ki pa posledično privede do problemov kot so strah pred izgubo zaposlitve, mobing, slabo nagrajevanje, slabo zgledovanje po nadrejenih. Vse to se da izboljšati z izobraževanjem in jasno ter dobro komunikacijo.
Keywords: Management, organizacija, komunikacija, medsebojni odnosi, organizacijska klima, psihološka pogodba, vpliv, vodenje
Published: 22.05.2018; Views: 756; Downloads: 61
.pdf Full text (1,14 MB)

7.
Zavedanje pomembnosti vertikalnega komuniciranja med nadrejenimi in podrejenimi v podjetju in vpliv na (ne) uspeh podjetja
Mojca Bezjak, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Vertikalno komuniciranje je dvosmerno komuniciranje - povraten proces.Predstavimo vertikalno komuniciranje med nadrejenimi in podrejenimi v podjetju in vpliv na uspeh podjetja.Predstavitev različnih vrst komuniciranja, vplivov komuniciranja na človeka. Opišemo povezanost vertikalnega komuniciranja,medsebojnih odnosov in uspeh podjetja. V empiričnem delu diplomskega projekta z odgovori na vprašanja, ki se navezujejo na vertikalno komuniciranje in medsebojne odnose med nadrejenimi in podrejenimi, potrdimo ali ovržemo hipoteze, ki jih postavimo v uvodnem delu.
Keywords: nadrejeni, podrejeni, vertikalno komuniciranje, medsebojni odnosi, uspeh podjetja, osebna rast, vrednote in pričakovanja
Published: 17.07.2017; Views: 590; Downloads: 104
.pdf Full text (1,79 MB)

8.
Vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev
Martina Kren, 2017, master's thesis

Abstract: Sodelavci, ki gojijo dobre medsebojne odnose na delovnem mestu, pogosteje čutijo sprejetost v timu, kar vpliva tudi na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu. Dobri odnosi in zadovoljstvo na delovnem mestu vplivajo na kvaliteto opravljenega dela. V magistrskem delu proučujemo vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi v domovih za starostnike na zadovoljstvo stanovalcev in vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na kvaliteto dela. Namen: Namen raziskave je proučiti vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev v instituciji. Raziskavo med zaposlenimi in stanovalci v Domu Danice Vogrinec Maribor smo izvedli z namenom ugotoviti stopnjo zadovoljstva stanovalcev v instituciji in proučiti odvisnost zadovoljstva od medsebojnega razumevanja med zaposlenimi. Metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili metodo študija literature in deskriptivno metodo, s pomočjo katerih smo zbrali in povzeli teoretične in praktične ugotovitve iz relevantne literature. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili z izvedeno anonimno anketo v Domu Danice Vogrinec Maribor. Raziskovalni vzorec je zajemal 147 anketirancev, od tega je bilo 73 stanovalcev doma in 74 zaposlenih v Domu. Pri analizi zbranih podatkov smo uporabili binomski test, eno-vzorčni dvostranski t-test in izračun frekvence. Analizo ankete smo vizualno predstavili z grafi. Rezultati: Pridobljeni rezultati v empiričnem delu odražajo zadovoljstvo stanovalcev v instituciji. Glede na mnenje stanovalcev slabši odnos med zaposlenimi ne vpliva na slabši odnos zaposlenih do stanovalcev. Sodelujoči zaposleni opažajo vpliv medsebojnih odnosov med zaposlenimi na zadovoljstvo stanovalcev.
Keywords: medsebojni odnosi, stanovalci, zaposleni, institucije, zadovoljstvo
Published: 01.03.2017; Views: 912; Downloads: 141
.pdf Full text (896,18 KB)

9.
25. posvet Medicina in pravo: Razmerje med pacientom in zdravnikom
2016, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (international and foreign conferences)

Keywords: medsebojni odnosi, pravo, medicina, zakonodaja, konferenčni zborniki
Published: 13.01.2017; Views: 1268; Downloads: 145
.pdf Full text (1,32 MB)
This document has many files! More...

10.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X
Zorka Košak, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Vsako organizacijo sestavljajo ljudje s svojimi specifičnimi lastnostmi, zaradi katerih se organizacije med seboj razlikujejo. Spoznanja, da so zaposleni največje bogastvo organizacije, so privedla do tega, da se v organizacijah vse več pozornosti posveča človeku in njegovemu počutju v organizaciji. Eden izmed načinov, da ugotovimo, kako zaposleni dojemajo organizacijsko okolje in kako so v njem zadovoljni, je merjenje organizacijske klime. Za raziskave v zvezi s klimo v delovnem okolju in zadovoljstvom zaposlenih se odloča vse več podjetij. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi literature domačih in tujih avtorjev predstavili osnovna teoretična izhodišča organizacijske klime in organizacijske kulture ter njuno medsebojno povezanost. Povzeli smo tudi teoriji zadovoljstva in motivacije, opisali projekt SiOK in predstavili podjetje X, v katerem smo raziskali organizacijsko klimo. V empiričnem delu smo interpretirali rezultate merjenja klime v podjetju X, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika. Preverili smo povezavo med klimo v podjetju in splošnim zadovoljstvom ter povezavo med posameznimi dimenzijami klime in splošnim zadovoljstvom. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med dojemanjem klime in zadovoljstvom zaposlenih glede na določene demografske podatke, kot so spol, vrsta izobrazbe in delovno mesto. Ugotovili smo, da sta klima in zadovoljstvo tesno povezana, torej bolj kot zaposleni dojemajo klimo kot dobro, bolj so tudi v delovnem okolju zadovoljni. Diplomsko delo smo zaključili z interpretacijo rezultatov ter podali predloge za prihodnje aktivnosti.
Keywords: organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo, motivacija, zaposleni, medsebojni odnosi.
Published: 28.11.2016; Views: 689; Downloads: 84
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica