1. Analiza in izzivi nasledstva družinskega podjetja Ajm d.o.o.Aljaž Pernek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Družinska podjetja predstavljajo pomemben del gospodarstva po vsem svetu, pri čemer v nekaterih državah dosegajo delež do 90 % vseh podjetij. V Sloveniji so ta podjetja večinoma mikro in majhna podjetja, kar se kaže v njihovi strukturi in načinu delovanja. Posebnost družinskih podjetij je njihova kompleksnost pri vodenju in upravljanju, saj se poslovno in družinsko življenje pogosto prepletata. Obenem so medsebojni odnosi v družinskih podjetjih intenzivnejši kot v drugih podjetjih in vplivajo na delovanje podjetja. Eden izmed izzivov je tudi proces nasledstva, ki ni enostaven in zahteva skrbne priprave, da bi se izognili konfliktom, ki lahko nastanejo zaradi različnih interesov ali pomanjkanja kompetenc družinskih članov. Ločimo nasledstvo v lastništvu in vodstvu, ki lahko poteka sočasno ali ločeno. Prehod podjetja iz ene generacijo v naslednjo predstavlja največjo težavo, saj veliko podjetij te aktivnosti ne preživi.
V diplomskem delu bomo na primeru podjetja Ajm d. o. o., preučili, kako lahko pravočasno in načrtno planiranje vpliva na podjetje, da bi nemoteno preživelo obdobje prenosa in delovalo enako uspešno ali še uspešnejše v primerjavi s prejšnjo generacijo. Predstavili bomo njihove ključne mejnike v času delovanja ter predstavili potek prenosa nasledstva iz prve na drugo generacijo. Dodatno bomo predstavili njihove nasledstvene možnosti in načrte za prehod nasledstva podjetja iz druge v tretjo generacijo.
Keywords: družinsko podjetje, prehod nasledstva, lastništvo, vodstvo, medsebojni odnosi v družinskem podjetju, planiranje.
Published in DKUM: 21.10.2024; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (1,82 MB) |
2. Mobing v podjetju xPetra Luskovec, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je na kratko predstavljen pojem mobing, njegovi vzroki in posledice v delovnem okolju. Raziskava je namenjena ugotavljanju pomena mobinga, ključnih vzrokov za nastanek pojava in posledic, ki jih pojav povzroča posamezniku, organizaciji in drugim, ki vanj niso neposredno vpleteni. Mobing ali trpinčenje na delovnem mestu je dalj časa trajajoče in ponavljajoče se dejanje v nekem delovnem okolju s strani posameznika ali skupine nad žrtvijo. Pojav mobinga povzroči hude psihične in zdravstvene težave, ki so dalj časa trajajoče ali celo doživljenjske. Z raziskavo smo ugotavljali, kako dobro je pojem mobing prepoznan med zaposlenimi v podjetju X.
Keywords: mobing, bullying, počutje na delovnem mestu, medsebojni odnosi, posledice mobinga, konflikt
Published in DKUM: 13.06.2024; Views: 134; Downloads: 26
Full text (629,52 KB) |
3. Obvladovanje stresa v podjetju xIva Mecilošek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika. Lahko bi ga opisali kot odziv na življenjske izkušnje. Je dogajanje med posameznikom in zunanjim svetom. V današnjem času, besedo stres slišimo zelo pogosto, saj postaja velik problem delovnega sveta. Stres prizadene posameznika, zaposlene v podjetju ter tudi organizacijo. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo se osredotočili na stres kot posameznika ter organizacijo. Spoznali smo, da nam vsakodnevne dejavnosti predstavljajo stres in da se iz začetne faze lahko preveli v končno fazo, kot je posledica izgorevanje. Posamezniku se naprej začnejo pojavljat simptomi, potem pa posledice. Da bi ga, kar se da obvladovali je pomembno, da se stresa zavedamo in ga probamo čimprej odpravit. Za to smo tekom pisanja diplomskega projekta spoznali, da je pomembno, da se zdravo prehranjujemo, imamo dobro fizično pripravljenost, ter se izogibamo alkoholu, kajenju. Ugotovili smo, da je stres na delovnem mestu dandanes zelo prisoten in da ima velik vpliv na organizacijo kot celoto. Veliko stresorjev kot je preobremenjenost, slab odnos s sodelavci, napredovanje, mobing na delovnem mestu vodijo v delovni stres. Bolje kot smo raziskovali stres na delovnem mestu, smo prišli do spoznanja, da ni vsak stres na delovnem mestu negativen, lahko je tudi pozitiven, v smislu nagrajevanja, motiviranja, dobrega vodenja in dobra razporeditev delovnih nalog zaposlenih. Da bi bilo stresa na delovnem mestu čim manj, je pomembno da imamo dobro socialno podporo, pozitivno naravnanost, dobre delovne pogoje itd. V empiričnem delu diplomskega projekta smo preverili teorijo o podjetju X, kako se zaposleni spopadajo z obvladovanjem stresa v podjetju, ter ali ima stres posledice na njihove medsebojne odnose. V pomoč nam je bil anketni vprašalnik, katerega smo sestavili na podlagi naših hipotez. Z odgovori zaposlenih v podjetju X, smo prišli do željenih rezultatov glede na naše postavljene hipoteze. Prvo hipotezo, da je COVID19 – kriza zelo vplivala na zaposlene v podjetju X smo potrdili, drugo hipotezo da imajo vodilni in vodstvo več stresa kot zaposleni na nižjih nivojih tudi. Ter tretjo, četrto in zadnjo prav tako, ki se glasijo, da ženske občutijo večji stres kot moški in da stres lahko na zaposlene vpliva tudi pozitivno, v smislu nagrajevanja, motiviranja. Zadnjo hipotezo smo prav tako potrdili, saj zaposleni v podjetju X, menijo da stres na medsebojne odnose vpliva občasno oz. pogosto. Bolj podrobneje smo hipoteze ter tudi ostala vprašanja v anketnem vprašalniku predstavili v diplomskem projektu.
Keywords: Stres, podjetje, stres na delovnem mestu, faze stresa, medsebojni odnosi, premagovanje stresa.
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 1081; Downloads: 154
Full text (1,17 MB) |
4. Pomen timskega dela v času COVID-19 epidemijeJožica Trstenjak, 2021, master's thesis Abstract: Teoretično izhodišče: V času epidemije COVID-19 so posebno pripravljenost morali izkazati socialno varstveni zavodi. Zaradi pojava nove nalezljive bolezni so bile spremembe organizacije dela in stiske zaposlenih v ustanovah, kjer delajo z ranljivo populacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju, zelo velike. V teh ustanovah je bila v tem obdobju izrednega pomena uspešnost spoprijemanja z vsemi novostmi odvisna od dobre organiziranosti in timskega sodelovanja vodilnih zaposlenih, in vodstva z zaposlenimi.
Metode: V empiričnem delu raziskave smo uporabili metodo anketiranja. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo metod opisne in sklepne statistike, statistično smo jih obdelali s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS ter rezultate prikazali s pomočjo tabel in grafov. Preizkus statistične značilnosti razlik med skupinama vodij in ostalih zaposlenih v njihovi oceni timskega dela (RV1) smo opravili s pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa. Z χ2 preizkusom hipoteze enake verjetnosti smo preverjali, ali med odgovori anketirancev na vprašanje o pomembnosti prispevka posameznega dejavnika h učinkovitemu timskemu delu zaposlenih (RV2) kateri prevladuje. Odgovore anketirancev na vprašanja odprtega tipa smo analizirali s kvalitativno analizo.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je bilo za zaposlene v času epidemije timsko delo izrednega pomena. Izpostavili so ključne dejavnike za uspešno timsko delo. Izkazalo se je tudi, da se vodje in ostali zaposleni razlikujejo v oceni timskega dela v ustanovi.
Diskusija in zaključek: Zavedanje vodij in zaposlenih o pomenu timskega dela na vseh področjih je ključno za uspešno delovanje, sodelovanje in premagovanje stisk ob pojavu koronavirusne bolezni.
Keywords: pandemija, medsebojni odnosi, koronavirusna bolezen, socialno varstvena ustanova
Published in DKUM: 07.02.2022; Views: 868; Downloads: 204
Full text (1,90 MB) |
5. Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko deloMateja Mašek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Keywords: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 1046; Downloads: 125
Full text (2,27 MB) |
6. Zadovoljstvo zaposlenih v telekomunikacijskem podjetju xSvjetlana Manojlović, 2020, undergraduate thesis Abstract: Zadovoljstvo zaposlenih je temeljnega pomena za uspeh podjetja. Podjetje, ki vlaga v zaposlene, ima lahko bolj motivirane in bolj zadovoljne zaposlene, ki se medsebojno dobro razumejo. Posledično je medoddelčno sodelovanje boljše, zaposleni so bolj zavzeti na svojih delovnih mestih, kar prispeva k temu, da dosegajo boljše rezultate.
V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni dejavniki in dimenzije zadovoljstva zaposlenih ter vzroki in vrste pojava fluktuacije.
Dejavniki so razdeljeni na notranje in zunanje, medtem ko so dimenzije zadovoljstva zaposlenih opredeljene na možnosti napredovanja in izobraževanja, plače in nagrade, medsebojne odnose, motivacijo, delovni čas, delovne razmere in okolje, organizacijsko klimo in kulturo ter vodenje podjetja.
V telekomunikacijskem podjetju X smo izvedli raziskavo, katere cilj je bil ugotoviti, kako so zaposleni zadovoljni na svojem delovnem mestu.
Rezultati raziskave so pokazali, da je v povprečju zadovoljna večina zaposlenih. Iz ankete same pa je razvidno, da sistem motiviranja v podjetju ni dobro zastavljen, saj se morajo zaposleni v večini motivitrati sami. Obenem se kaže tudi to, da si zaposleni želijo več spodbude oziroma primernega sistema glede napredovanja in več izobraževanja.
V prihodnosti bi zato podjetje moralo v smislu zagotavljanja večjega zadovoljstva zaposlenih investirati v izobraževanja zaposlenih, saj le-ta prispevajo k boljši produktivnosti, kakovosti dela in motiviranosti.
Jereb (1987, 17) je stopnje organiziranja izobraževalne dejavnosti razdelil na raziskovanje potreb (globalne, diferencirane), načrtovanje, programiranje, organizacija (oblike, metode, pripomočki, kadri, lokacija) ter vrednotenje (notranje, zunanje). To pomeni, da bi podjetje najprej moralo pripraviti raziskavo potreb, ki jo začne z letnimi razgovori z vsemi zaposlenimi. Na podlagi raziskave lahko potem pripravi načrt ter izvajanje izobraževanja.
Prav tako bi zaposlenim lahko ponudili možnosti glede napredovanja, saj trenutno ne obstaja sistem napredovanja, razen, če zaposleni sami prosijo za to. Enako kot pri raziskovanju potreb glede izobraževanja mora podjetje narediti raziskavo tudi glede napredovanja. Za začetek bi podjetje lahko začelo izvajati letne razgovore z vsakim zaposlenim, ki bi moral potekati v stilu trenutnega zadovoljstva na trenutnem delovnem mestu ter kje se vidijo v prihodnosti oziroma če si želijo zamenjati delovno mesto ali pa so na tem zadovoljni. Tako lahko podjetje dobi jasen uvid v cilje in želje zaposlenega, dobi lahko jasen odgovor, ali želi zaposleni napredovati horizontalno ali vertikalno, in temu primerno tudi uredi sistem napredovanja.
V Sloveniji imamo kar nekaj primerov dobrih praks, po katerih se lahko zgledujemo. V nadaljevanju so le-te predstavljene.
Keywords: − zadovoljstvo zaposlenih, − fluktuacija, − medsebojni odnosi, − motivacija.
Published in DKUM: 07.06.2021; Views: 1397; Downloads: 93
Full text (1,01 MB) |
7. WILLIAM SHAKESPEARE IN TRAGEDJA HAMLETNika Verhovnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi.
V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka.
Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo.
Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi.
V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka.
Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo.
Keywords: renesansa, humanizem, tragedija, elizabetinsko gledališče, William Shakespeare, Hamlet, medsebojni odnosi
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 1992; Downloads: 249
Full text (589,28 KB) |
8. Tematizacija ljubezni in sovraštva v prozi Gorana VojnovićaPatricija Bračič, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na tematizacijo ljubezni in sovraštva v prozi Gorana Vojnovića. Gre za sodobnega slovenskega pisatelja, ki je za vse svoje do sedaj napisane romane, Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, prejel kresnikovo nagrado. Temeljno raziskovalno vprašanje zaključnega dela je bilo, kako se temi ljubezen in sovraštvo kažeta v zgoraj naštetih literarnih delih. Kot izhodišče raziskovanja smo vzeli odnose, medsebojne in odnose do tujega – ¬imagologijo, saj je človek družbeno bitje, ki ne obstaja brez povezav z drugimi in z okoljem, v katerem živi. Pri tem mu pomagajo čustva, saj posameznik z njimi vzdržuje ravnovesje med seboj in z drugimi ter prispevajo k njegovemu boljšemu delovanju. Nas so zanimali prijateljski, sorodstveni in partnerski odnosi literarnih oseb, prav tako pa tudi odnosi do Drugega oziroma Tujega, saj pisatelj Goran Vojnoviča v romanih piše tudi o priseljenstvu, o vojni, o domovini, o priseljencih, asimilaciji/neasimilaciji in s tem odpira zanimiva vprašanja. Na tem mestu nas je zanimalo, ali se v romanih s temo sovraštva, prikrito ali odkrito, pojavljajo tudi stereotipi in predsodki v povezavi s priseljenci, ali se v romanih skozi oči priseljencev pojavljajo pozitivne podobe Tujega oziroma Drugega in na kakšen način se glavni protagonisti romanov spopadajo z negativnimi odzivi okolice na njihovo drugačnost.
Teoretična podlaga zaključnega dela obsega značilnosti in tipologijo sodobnega slovenskega romana, teoretični pregled medsebojnih odnosov, imagologije ter razlago literarnoteoretičnih pojmov. Na podlagi teoretskih predpostavk smo nato analizirali romane Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela in Figa, ki smo jih izbrali glede na jezikovne, tematske in vsebinske podobnosti ter časovne razlike. S pomočjo
motivno-tematske analize posameznih proznih del smo analizirali medsebojne odnose literarnih likov; odnos mati-sin, oče-sin, partnerski odnosi, prijateljski odnosi, odnosi do tujega; odnos Slovencev do priseljencev, odnos priseljencev do Slovencev. Pri tem sta tematizaciji ljubezni in sovraštva prikazani s pomočjo teorije in primerov iz romanov.
Roman Čefurji raus! je postavljen v čas samostojne Slovenije, medtem ko romana Jugoslavija, moja dežela in Figa opisujeta čas pred, med in po drugi svetovni vojni. Protagonisti v romanih odkrivajo svojo identiteto, iščejo svoje korenine, smisel ter želijo izvedeti, kdo so, od kod prihajajo. Njihovi družinski odnosi so skrhani. Protagonista romana Čefurji raus! (najstnik Marko) in Jugoslavija, moja dežela (Vladan) odraščata v okolju, kjer se počutita kot tujca in ju kot taka obravnava tudi okolica. Protagonist romana Figa (Jadran) je odrasel moški, ki že ima družino in svojo preteklost raziskuje z namenom, da bi opravičil svoja dejanja in občutke. Tudi on se na trenutke počuti, da nikomur ne pripada.
Keywords: Goran Vojnović, tema ljubezni, tema sovraštva, medsebojni odnosi, odnos do tujega, sodobni slovenski roman.
Published in DKUM: 23.01.2020; Views: 3328; Downloads: 848
Full text (1,35 MB) |
9. Odnosi in vodenje kot dejavnik vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTadej Slapnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Vodenje se najpogosteje opredeljuje kot usmerjanje, motiviranje in koordiniranje skupine k zastavljenim ciljem. V okviru naloge smo raziskovali, kašen vpliv imata dejavnika vodenja in odnosov na zadovoljstvo zaposlenih v slovenski policiji.
V prvem delu naloge so opredeljena teoretična izhodišča, na osnovi katerih je bila narejena nadaljnja primerjalna analizo. Predstavljena so pojmovanja vodenja z vidika različnih avtorjev. Raziskani so bili modeli vodenja, na podlagi katerih so bili s strani avtorjev predstavljeni različni aspekti, s katerimi je narekovana uspešnost vodenja. Podrobneje je opisan avtokratično – demokratični stil vodenja, predstavljen pa je z vidika Tannenbaumove in Schmidtove (1973) delitve. Kadar je vodenje avtokratično, so naloge delegirane in je dopuščeno nič ali zelo malo sodelovanja skupine. Druga skrajnost je demokratski način, pri katerem so zaposleni vključeni v proces odločanja in se jih obravnava kot enakovredne člane kolektiva.
V nadaljevanju so bili preučeni različni vidiki zadovoljstva in s tem povezana motivacija. V zadnjem delu teoretičnega dela je predstavljena policija s temeljnimi značilnostmi in okviri delovanja, ki predstavljajo rdečo nit za izdelavo empirije.
V empiričnem delu smo opravili pregled preteklih raziskav na področju zadovoljstva v Policiji. Ugotovljeno je bilo, da je mogoče dejavnika vodenja in odnosov neposredno povezati z zadovoljstvom zaposlenih. V nadaljevanju je bilo dognano, da se večje zadovoljstvo kaže pri policistih, pri katerih je vodenje njihovih nadrejenih opredeljeno kot bolj demokratično. Ena od ključnih ugotovitev dela je bila tudi, da je na podlagi raziskav mogoče podati predloge, ki bi imeli pozitiven vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v policiji, zato je naše delo zaokroženo s predstavitvijo teh predlogov.
Keywords: diplomske naloge, vodenje, policija, zadovoljstvo, medsebojni odnosi
Published in DKUM: 14.10.2019; Views: 1547; Downloads: 320
Full text (1,13 MB) |
10. Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobiUrška Grm, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi predstavlja politične odnose in konflikte med katoliško Španijo in protestantsko Anglijo v drugi polovici šestnajstega stoletja. V delu so s pomočjo virov in izbrane literature najprej predstavljene in opisane notranjepolitične razmere v Angliji in Španiji pod Elizabeto I. in Filipom II. Gre za vladarja, ki sta s svojim dolgoletnim vladanjem pomembno zaznamovala politično dogajanje v Evropi tistega časa. Osrednji del magistrskega dela pa podrobneje prikazuje poslabšanje medsebojnih odnosov, ki so sredi osemdesetih let prerasli v nikoli uradno razglašeno angleško-špansko vojno (1585–1604). Skoraj dvajset let trajajoča vojna je v večjem delu potekala na morju, s pomorskimi spopadi v evropskih vodah in piratskim plenjenjem v kolonialnem svetu. Na evropskih tleh sta si nasprotnici razkazovali moč s podpiranjem nasprotnih strani v okviru francoskih verskih vojn (1562–1598), nizozemske vojne za neodvisnost (1567–1648) in irske devetletne vojne (1593–1603). Dosmrtna tekmeca nista uspela najti skupnega jezika. Tako sta nikoli uradno razglašeno in skoraj dvajset let trajajočo vojno končala šele njuna naslednika.
Keywords: Elizabeta I., Filip II., elizabetinska doba, druga polovica šestnajstega stoletja, Anglija, Španija, medsebojni odnosi, angleško-španska vojna
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 1349; Downloads: 218
Full text (3,87 MB) |
