1. Vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleAnja Špindler, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem.
V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Keywords: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Published in DKUM: 27.02.2020; Views: 1544; Downloads: 470
 Full text (2,47 MB) |
2. Šolski vrt kot raziskovalna učilnicaNina Levart, 2018, master's thesis Abstract: Z zaključnim delom smo predstavili učni vrt kot raziskovalno (geografsko) učilnico. Menimo, da je učni vrt učencem v pomoč pri razumevanju naravnogeografskih vsebin, lokalnega okolja ter pri izoblikovanju okoljskih vrednot. V njem potekajoči pouk je v veliki meri praktično, raziskovalno in medpredmetno zasnovan, s čimer se učenci učijo kompleksnega razmišljanja in učenja za življenje. Didaktično uporabnost učnih vrtov so potrdili tudi rezultati naše raziskave. Izvedli smo jo na osnovi pedagoškega eksperimenta, v katerem smo načrtovali, izvedli in ovrednotili praktični preizkus učenja na učnem vrtu z izbrano skupino učencev, ter na osnovi anketiranja učiteljev šestih vzgojno-izobraževalnih ustanov z učnim vrtom ter intervjuvanja dveh ravnateljic. Poizvedovali smo, v katere namene ga koristijo, kako pogosto, pri katerih predmetih, katere so njegove prednosti, ali se soočajo s kakšnimi težavami idr. Ugotovili smo, da sodelujoči v raziskavi prepoznavajo uporabno vrednost učnega vrta, da je pogostost njegove uporabe odvisna od predmeta, ki ga poučujejo (sodelujoči so izpostavili naravoslovne predmete) ter da so učenci pri izvajanju aktivnosti na vrtu bolj motivirani kakor v učilnici.
Na primeru dobrih praks že vzpostavljenih učnih vrtov, pri katerih smo sodelovali v okviru ERM-centra FF UM, smo pripravili napotke za načrtovanje in vzdrževanje učnih vrtov. Zasnovali smo jih po metodah permakulture. Možnosti načrtovanja in izvajanja pouka geografije na učnem vrtu smo preverili v aktualnih učnih načrtih za geografijo v osnovni šoli in na gimnaziji (splošni, klasični in ekonomski). Na osnovi izbranih učnih ciljev smo ob upoštevanju medpredmetnih korelacij izbrali tiste učne metode, za katere menimo, da so za učenje na vrtu najustreznejše in na podlagi tega oblikovali primere učnih aktivnosti. Vključili smo naslednje učne metode: učni eksperiment, demonstracijo, analizo, »brainstorming« (možganska nevihta) in učni razgovor. S pedagoškim eksperimentom smo načrtovano učno delo tudi izvedli in ga s samorefleksijo v praksi preverili na učnem vrtu OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Keywords: šolski vrt, učilnica v naravi, geografija, medpredmetne povezave, učna priprava, metode geografskega raziskovalnega dela, permakultura.
Published in DKUM: 23.10.2018; Views: 2005; Downloads: 294
Full text (4,79 MB) |
3. Šolska knjižnica v devetletni osnovni šoli ter medpredmetno povezovanje : primer povezave knjižničnih informacijskih znanj in slovenščine v 9. razreduBreda Bizjak, 2010, professional article Abstract: V prispevku so predstavljeni cilji in naloge šolske knjižnice, informacijska pismenost ter knjižnična informacijska znanja. Šolska knjižnica učenje v razredu ne le dopolnjuje, ampak seže mnogo dlje, saj omogoča učenje brez prisile. Knjižničar ni le izposojevalec knjižničnega gradiva, temveč tudi pedagoški delavec, ki se vključuje v vzgojno-izobraževalni proces. Pouk, podprt s knjižničnimi informacijskimi znanji, mora biti dobro organiziran, kar zahteva sodelovanje med knjižničarjem in učiteljem. Knjižnica vzgaja učenca za učenje in za samostojnega uporabnika šolske (in druge) knjižnice. Predstavljen je praktični primer povezovanja knjižničnih informacijskih znanj s cilji učnega dela pri predmetu slovenščina, ki nastajajo pri pridobivanju znanja z medpredmetnim povezovanjem. Poudarek je na iskanju informacij o dosegljivih virih na obravnavano temo. Poizvedbo po vzajemnem katalogu osvetli primer iskanja po ključnih besedah.
Keywords: šolska knjižnica, knjižnična informacijska znanja, medpredmetne povezave, informacijska pismenost, knjižničar, osnovna šola
Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 1540; Downloads: 178
Full text (109,34 KB)
This document has many files! More... |
4. Medpredmetno načrtovanje vsebin pri pouku matematike v srednji šoliSimona Jerenec, 2011, undergraduate thesis Abstract: Zmožnost povezovanja znanj z različnih področij znanosti in človekovega delovanja že od nekdaj povezujemo s posameznikovo razgledanostjo in svojevrstno odličnostjo. Hkrati je to ena ključnih kvalitet tistih znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kompleksnih procesov, na primer v medicini, farmaciji, ekologiji, razvijanju nanotehnologij ipd. Povezovanje znanj omogoča celovitejši pristop k obravnavanemu problemu. To so nekateri od razlogov, zakaj načrtovalci šolskih kurikulov pri nas in v tujini spodbujajo medpredmetno povezovanje vsebin pri pouku. Slednje nas je vodilo k iskanju nekaterih možnih opredelitev medpredmetnega povezovanja in k iskanju konkretnih primerov medpredmetnih povezav, ki jih je moč zaslediti v učnih načrtih za matematiko za srednje šole ter nekaterih srednješolskih matematičnih učbenikih, z namenom osvetlitve prednosti in omejitev takšnega načina dela pri pouku. Predstavili smo tudi spoznanja, kdaj je smiselno izvajati medpredmetno učno enoto in na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju oz. izvajanju. Kot poseben primer medpredmetnega povezovanja smo predstavili še matematično modeliranje.
V empiričnem delu so nas zanimale izkušnje in stališča učiteljev matematike o medpredmetnem povezovanju. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, katere načine medpredmetnega povezovanja učitelji najpogosteje uporabljajo in kako pogosto, kaj jih omejuje pri izvajanju medpredmetnih povezav, kako dijake navajajo na samostojno iskanje in razumevanje medpredmetnih povezav. Učitelje smo prosili, da nam naštejejo nekaj konkretnih matematičnih vsebin, ki jih povezujejo z vsebinami drugih predmetov. Med drugim nas je še zanimalo, ali obstaja kakšna povezava med izkušnjami učiteljev oz. delovno dobo in njihovim zaznavanjem težav in ovir za medpredmetno povezovanje. Ugotavljali smo še, ali imajo učitelji matematike na splošno pozitivno ali negativno mnenje o medpredmetnem povezovanju in kaj je vzrok za takšno stališče.
Ob sklepu ostaja še nekaj odprtih vprašanj, kot na primer kateri učenci največ pridobijo s povezovanjem znanj, kako je učiteljeva strokovna usposobljenost in splošna razgledanost povezana s pogostostjo uporabe medpredmetnih povezav in kateri poučevalni pristopi so najbolj učinkoviti pri razvijanju zmožnosti povezovanja znanj.
Keywords: povezovanje znanj, medpredmetne povezave, medpredmetno načrtovanje, matematično modeliranje, pouk matematike.
Published in DKUM: 04.09.2011; Views: 4118; Downloads: 499
Full text (4,81 MB) |
5. POGLABLJANJE DOŽIVETJA IN NJEGOVA VLOGA PRI RAZVIJANJU RECEPCIJSKIH ZMOŽNOSTI OB BRANJU ŽIVALSKE PRAVLJICESabina Maček, 2011, undergraduate thesis Abstract: Poglabljanje doživetja kot sklepna faza šolske interpretacije mladinskega literarnega besedila potrebuje več poti izražanja kot samo pisni kanal. Več kot ugodno se nam na tem mestu ponudi izražanje z nejezikovnimi oblikami semiotičnih funkcij — risbo.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali, na kakšen način in s kakšnimi metodami poteka razvoj recepcijskih zmožnosti pri učencih in kakšna je njihova domišljijska aktivnost v fazi poglabljanja doživetja. Osvetlili smo pomen medpredmetnih povezav in predstavili govorico otroške risbe, risbo kot področje likovne umetnosti ter učiteljevo vrednotenje in razumevanje otroške risbe.
V empiričnem delu ugotavljamo, kakšne razlike se pojavljajo med dvema skupinama učencev, ki sta deležni različnih pristopov pri izvedbi ur slovenskega jezika in s tem posledično ur likovne vzgoje. Ugotavljali smo, kakšna je integracija predstavljene pravljice v odnosu do likovnega izražanja učencev in kakšen vpliv imajo videne ilustracije na učenčevo originalnost likovnega izražanja.
Keywords: Poglabljanje doživetja, recepcijske zmožnosti, medpredmetne povezave, risba, vrednotenje in razumevanje otroške risbe.
Published in DKUM: 17.02.2011; Views: 2532; Downloads: 339
Full text (5,51 MB) |
6. LUTKA KOT MOTIVACIJSKO SREDSTVO ZA RAZVOJ VERBALNE IN NEVERBALNE KOMUNIKACIJEJerneja Budja, 2010, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature opredeljena lutka in njen pomen za predšolskega otroka. V nadaljevanju so podrobno predstavljeni razvoj in načini razvijanja komunikacije z lutko v vrtcu.
Namen praktičnega dela je bil, preko različnih načinov komunikacije z lutko, razviti verbalno in neverbalno komunikacijo, s tem pa priti do končne izvedbe lutkovne predstave Sonce gre na potep. Predstavljene so tako priprave za izvajanje lutkovne dejavnosti, z natančno zastavljenimi cilji, potekom dela, kakor tudi evalvacija. Dodan je slikovni material, ki je nastal ob izvajanju dejavnosti v vrtcu Križevci pri Ljutomeru, v starostni skupini 4-6 let. V projekt je bila v vključena tudi mlajša skupina otrok, in sicer 2-3 let. Projekt je zajemal deset priprav, v katere so bila vključena vsa vzgojna področja iz Kurikuloma. Čas priprave lutkovne predstave je zajemal dva tedna. Otroci so zavzeto in z zanimanjem sodelovali prav v vseh vodenih dejavnostih, ki smo jih pripravili. Pri tem smo jih vzpodbujali, upoštevali njihove interese, sposobnosti, jih usmerjali ter pomagali pri uresničitvi njihovih idej, predlogov, želja. S projektom smo dosegli svoj namen ter na podlagi različnih načinov komunikacije z lutko razvili verbalno in neverbalno komunikacijo v skupini predšolskih otrok. Otrokom smo ponudili prijetno izkušnjo ob igri z lutko, ki kot motivacijsko sredstvo pripomore k izvajanju vzgojnega dela.
Keywords: Predšolska vzgoja, otrok, lutka, načini razvijanja komunikacije, razvoj komunikacije z lutko, projekt, lutkovna dramatizacija, medpredmetne povezave
Published in DKUM: 25.10.2010; Views: 4251; Downloads: 780
Full text (5,22 MB) |
7. GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLISilva Rakuša, 2010, undergraduate thesis Abstract: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije.
Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997).
Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost.
Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same.
V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem.
V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Keywords: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Published in DKUM: 28.07.2010; Views: 4860; Downloads: 735
Full text (2,43 MB) |
