Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za uspešno poslovanje organizacije in njen obstoj na današnjem velikem tržišču sta dejavnika interno komuniciranje in dobri medosebni odnosi izjemnega pomena. Vemo, da je komunikacija bistvenega pomena, saj na ta način vzpostavljamo odnose, izmenjujemo informacije, izkušnje, podajamo nove ideje ter s tem stremimo k poslovni uspešnosti. V organizaciji pa je prav tako pomembno, da so zaposleni zadovoljni, kajti le tako prispevajo k večji učinkovitosti organizacije. Vemo tudi, da pogosto prihaja do nesporazumov oz. konfliktov v organizaciji, katerih posledice lahko privedejo do slabih medosebnih odnosov, poslabšanja učinkovitosti delavcev, slabše usmerjenosti delavcev k delovnim rezultatom, kar posledično lahko privede do nedoseganja cilja oziroma slabega uspeha organizacije. Reševanje konfliktov je torej izjemnega pomena, saj sta komunikacija in podajanje idej neizogibna; pripeljeta lahko do pozitivnih sprememb v organizaciji.
Ključne besede: interno komuniciranje, medosebni odnosi, konflikt.
Objavljeno v DKUM: 21.08.2014; Ogledov: 1537; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo prikazali, kakšni so medosebni odnosi zaposlenih v enem izmed slovenskih podjetij. Spoznali smo, kako pomembni so dobri odnosi na delovnem mestu za zaposlene in za podjetje v katerem delujejo in opozorili na težave, ki se pojavljajo v podjetjih, kjer ni urejenih odnosov. Spoznali smo še, kako pomemben vpliv imajo posamezni slogi vodenja in sam vodja na odnose v delovni sredini. Prav tako smo ugotovili, kako bi se lahko slabi odnosi izboljšali in kaj bi lahko ljudje storili za boljše sodelovanje in sporazumevanje, saj so dobri medosebni odnosi prvi pogoj za osebno srečo in uspeh v podjetju Medosebni odnosi so, glede na pomembnost za zadovoljstvo zaposlenih v organizaciji, eni izmed najpomembnejših dejavnikov. Normalni medosebni odnosi so odvisni od stopnje razvitosti demokracije, od delovne in kulturne ravni in od osebnosti posameznikov oziroma članov organizacije. Zlasti pomembno je ustvarjati odnose sodelovanja v organizaciji. V medosebnih odnosih vsi zadovoljujejo svoje osnovne psihološke potrebe in šele zadovoljene potrebe delajo zadovoljne, mirne in konstruktivne zaposlene. Teorija izbire dr. Glasserja pravi, da so poleg potrebe po preživetju, ključne še potreba po sprejetju, moči, svobodi in učenju oziroma kreativnosti. S skrbjo za razvoj sodelavcev se torej zadovoljujejo njihove temeljne potrebe. Podjetje torej ne more biti uspešno, če ne skrbi za rast in razvoj sodelavcev. Sodelavci s svojimi znanji, veščinami, svojo zavzetostjo in voljo dobesedno ustvarjajo dobiček. Rast in razvoj pa se ne zgodita sama po sebi. Potrebni so določeni predpogoji. Ključno je ustvariti zaupanje v medosebnih odnosih, še posebno pomembno je izpostaviti odnos med vodjem in sodelavcem. Dobro medosebno poznavanje in spoštovanje, sta dva bistvena razloga zaradi katerega so ljudje pripadni nekemu podjetju. Plača, ki sicer vpliva na motivacijo zaposlenih, na dolgi rok ne uspe nadomestiti slabih ali nekvalitetnih odnosov. Če so odnosi slabi, se prej ali slej ljudje odločijo za odhod drugam, ali pa delajo le tisto kar je najbolj nujno. A to le še dodatno zapleta odnose med zaposlenimi in zmanjšuje kvaliteto do minimuma. Zanesljivo je, da je znotraj kolektiva lahko klima prijateljska, spodbudna in spoštljiva, če je takšen najprej vodja. Vrednote vodje in njegovi vzorci vedenja se prenašajo na njegove podrejene. Če želi vodja izboljšati svoj tim, je prvi korak ta, da preveri, kaj lahko on izboljša pri sebi. Vedenjski vzorci, strategije, prepričanja in vrednote vodje so dejavniki, ki vplivajo na to kako deluje celoten tim. Vprašanje kakovosti odnosov je poleg povsem eksistencialnih vprašanj življenja eden od ključnih faktorjev. Profit, osebna učinkovitost, plača, slava, moč, uspešnost ,vse to tudi do določene mere šteje, vendar pa je v primerjavi s pomembnostjo kakovosti odnosov relativno kratkega in plitkega daha. Kakor bodo le kvalitetni interni odnosi tisto, kar bo pomagalo timu vztrajati skozi krizne trenutke in iskati presežne rešitve.
Ključne besede: medosebni odnosi, dobri odnosi, odnosi med sodelavci, vodenje in odnosi
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 5641; Prenosov: 654
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Konflikti so prisotni v našem vsakdanjem življenju. Vsak dan slišimo, beremo in se pogovarjamo o konfliktih med političnimi strankami, družinskimi člani, podjetji. Nobena izjema pa niso niti konflikti na delovnem mestu v organizaciji. Pogosto se jih branimo, saj imajo konflikti negativen pred zvok, v diplomski nalogi pa smo se naučili in predstavili tudi pozitivne lastnosti konfliktov, ki so koristni za razvoj podjetja. Vzrok za nastanek konfliktov je lahko naša nepripravljenost na spremembe ali pa tudi način upravljanja podjetja, ki je neprilagodljiv za nove izzive okolja. V praksi ni podjetja kjer ne bi bili prisotni konflikti. Podjetje, ki trdi, da znotraj njega ni konfliktov živi v iluziji. Konflikte je potrebno reševati in ne bežati pred njimi, kajti v tem primeru se lahko situacija samo poglobi in poslabša. Za uspešno reševanje konflikta je potrebno poznati njegov izvor, nato pa se lahko lotimo reševanja le-tega. V podjetju je veliko vzrokov, ki lahko privedejo do nastanka konfliktov, kot so preobremenjenost z delom, prenizka plača, različni cilji in interesi zaposlenih, zato je potrebno vzpostaviti dobro vodstvo in organizacijo, ki mora uspešno upravljati z nastalimi konflikti.
Ključne besede: konflikt, upravljanje konfliktov, intrapersonalni konflikt, posledice konfliktov, reševanje konfliktov, komunikacija, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 09.07.2013; Ogledov: 2539; Prenosov: 241
Celotno besedilo (411,44 KB)

Opis: Najpomembneje je, da se ljudje premalo zavedamo, kako zelo pomembna je komunikacija v našem življenju. Na njo ne polagamo toliko pozornosti, saj se z sposobnostjo komuniciranja rodimo in se nam zdi samoumevna. Vendar še zdaleč ne znamo komunicirati pravilno oziroma bolje. Zaradi raznolikosti med ljudmi, zaradi različnih mnenj posameznikov, ali razmišljanja, drugačne ideje ali samo variante kako izpeljati določeno nalogo, lahko pride med ljudmi do grdih pogledov oz. do konflikta. Ker si v organizaciji tega ne moremo privoščiti, saj lahko to naše delo oz. produktivnost ter kvaliteto samo oslabi, se jih moramo naučiti obvladovati. Lahko pa se naučimo tehnik, kako same konflikte preprečevati, da do njih sploh ne bi prihajalo, ali pa bi se dogajali zelo redko, ter ob pomembnejših zadevah. Mnenja drugih moramo znati poslušati in sprejeti, na kar to pričakujemo tudi obratno. Pred obvladovanjem konfliktov, se moramo naučiti obvladovati komunikacijsko pot. V kateri smo lahko sprejemnik, to je oseba, ki posluša in dekodira podatke, ali pošiljatelj, ki je oseba, ki govori oz. kodira podatke. Konflikte lahko potlačimo, se jim izogibamo, jih tajimo, vendar se vedno znova pojavljajo v takšnih ali drugačnih oblikah in zaradi tega konflikti zahtevajo rešitve. Pri pojavu konflikta je potrebno začeti razmišljati o razrešitvi le tega, ne pa o tem kako se mu izogniti. Konflikt pa je lahko zelo pozitivna in dobrodošla situacija, če ga znamo in če nam ga uspe resnično rešiti. To še posebej velja za delovno in poslovno okolje, kjer je pričakovati nenehno izboljšanje produktov in procesov ter prilagajanje vse večjim zahtevam potrošnikov. V vsakem podjetju se ustvarja neka kultura med zaposlenimi, med oddelki, med nadrejenim in podrejenimi, katera usmerja k doseganju zastavljenih ciljev in zadovoljujejo potrošnikove potrebe. Prav zato so pomembni medosebni odnosi v delovnem okolju, saj pri dobrih in učinkovitih medosebnih odnosih cilje lažje in kakovostnejše dosegamo.
Ključne besede: Ključne besede: konflikt, vrsti konfliktov, vzroki za nastanek konfliktov, posledice konfliktov, komunikacija, medosebni odnosi, obvladovanje in reševanje konfliktov.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 2057; Prenosov: 212
Celotno besedilo (328,63 KB)

Opis: Šolska klima je sestavljena iz različnih dejavnikov, na podlagi katerih lahko govorimo o dobri ali slabi šolski klimi. Bistvo dobre šolske klime so dobri medosebni odnosi in dobra komunikacija med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, na podlagi njihovega počutja v šoli in doživljanja šolskega ozračja pa je mogoče ugotoviti, kako dobro šola skrbi za dobro šolsko klimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so natančneje opisane značilnosti in dejavniki, ki prispevajo k pozitivni ali negativni šolski klimi. Poleg nenasilja in sodelovanja je opisana tudi šolska kultura, za katero sta bistveni organizacijska kultura in vrednote v šoli. Predstavljeni so tudi vprašalniki za merjenje razredne klime, s pomočjo katerih lahko izboljšamo razredno in posledično tudi šolsko klimo, saj nam omogočajo ugotavljanje obstoječe in želene razredne klime. Pri ustvarjanju šolske klime ima pomembno vlogo tudi učitelj, prav tako so pomembni tudi medosebni odnosi med učitelji in učenci in njihovo dobro razumevanje. Diplomsko delo vključuje tudi raziskovalni del, v katerem je bila narejena raziskava med učitelji in učenci srednjih šol na temo njihovega doživljanja šolske klime. Rezultati raziskave so podani v treh sklopih; rezultati učencev so analizirani na podlagi njihovega učnega uspeha, rezultati učiteljev pa na podlagi njihovega zadovoljstva na delovnem mestu. Temu sledi še primerjava rezultatov med učitelji in učenci. Rezultati raziskave so precej spodbudni in pozitivni.
Ključne besede: šolska klima, šolska kultura, učitelj, učenec, medosebni odnosi, nenasilje in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2012; Ogledov: 3710; Prenosov: 657
Celotno besedilo (971,86 KB)