Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu predstavlja predpogoj za učinkovito opravljanje dela in s tem uspešno poslovanje podjetja. Na zadovoljstvo vplivajo različni dejavniki, kot so medosebni odnosi, komunikacija, vodenje, nagrajevanje, izobraževanje, delovne razmere ter delovni čas. Pomemben dejavnik so odnosi med zaposlenimi, ki se kažejo kot sodelovanje ali konflikti. Naloga vodstva podjetja je, da ugotovi morebitno nezadovoljstvo med zaposlenimi ter ga čim prej odpravi. Posledice nezadovoljstva so lahko pojav absentizma, fluktuacija, deviantno vedenje, stavke ter stres pri delu. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskavo v hotelu X in z analizo rezultatov ugotovili stopnjo prisotnosti posameznih dejavnikov v medosebnih odnosih med zaposlenimi ter izmerili stopnjo zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Ugotovili smo, da so anketiranci najbolje ocenili prisotnost medsebojnega sodelovanja in spoštovanja ter da so na splošno nadpovprečno zadovoljni pri delu.
Ključne besede: medosebni odnosi, zadovoljstvo, zaposleni, hotel
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1911; Prenosov: 296
Celotno besedilo (921,16 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Z naraščanjem starostne populacije družino sestavlja že več starostnih generacij. Pogosto se med člani stkejo dobri medosebni odnosi, vendar starejši zbolijo za različnimi boleznimi, postanejo nesamostojni in odvisni od drugih. Svojci pogosto za oskrbo poiščejo pomoč in starostnika namestijo v dom za starejše. V magistrskem delu smo ugotavljali vzroke za odhod starostnika v dom za starejše in pomen medosebnih odnosov s svojci. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo pregleda in analize strokovne ter znanstvene domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 70 starostnikov, ki bivajo v domu za starejše. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS. Za preverjanje hipoteze smo uporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov za ugotavljanje razlik v aritmetičnih sredinah za dva odvisna vzorca. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da sta najpogostejša vzroka odhoda starostnika v dom za starejše nezmožnost samostojnega bivanja v domačem okolju (43 %) in poslabšanje zdravstvenega stanja (37 %). Starostniki ocenjujejo, da so imeli odnose s svojci pred prihodom v dom statistično pomembno boljše kot zdaj, ko bivajo v domu starejših (p = 0,009; Z = –2,380). Sklep: Starostniki so ranljiva skupina, zato jim je treba nameniti pozornost in čas za pogovor ter jim dopustiti, da pri odločitvah o sebi sodelujejo. Pravočasno jih je treba začeti pripravljati na morebiten odhod v dom za starejše. Dobra priprava in sodelovanje s svojci pri odločitvi bistveno pripomoreta k dobrim medosebnim odnosom med starostniki in njihovimi svojci.
Ključne besede: starostnik, dom starejših, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2920; Prenosov: 447
Celotno besedilo (934,06 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Medosebni odnosi igrajo ključno vlogo v timu in celotnem procesu zdravstvene nege. To se kaže v uspešnosti in osebnem zadovoljstvu zaposlenih ter v njihovem sodelovanju in timskem delu. Tim je skupina dveh ali več ljudi, ki delujejo v interakciji, da bi dosegli določen cilj. Ker so člani tima v domovih starejših občanov nenehno izpostavljeni raznim oblikam stresa, pomanjkanju kadra, delu v treh izmenah in usmerjanju zdravstvene nege k individualnim potrebam starostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšni so medosebni odnosi zaposlenih v timu zdravstvene nege in oskrbe in ali so pri zaposlenih prisotni simptomi izgorevanja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. V empiričnem delu smo proučili, analizirali in sintetizirali zbrane primarne in sekundarne vire podatkov. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. Anketo smo razdelili med 31 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi in sicer v mesecu avgustu 2016. Rezultati: Ugotovili smo, da so medosebni odnosi v timu izbranega doma starejših občanov relativno dobri, saj se večina anketiranih v timu počuti dobro in da se še ne čuti izgorelost posameznika na delovnem mestu, se pa že opažajo začetki izgorelosti. Iz raziskave smo ugotovili še, da je eden od razlogov za slabo počutje oz. slabe odnose tudi obrekovanje med sodelavci, kar se pa po njihovem mnenju s pogovori da odpraviti. Med ostalimi slabše ocenjenimi vzroki je še nezadostna komunikacija med zaposlenimi, da vodstvo ne nagrajuje zaposlenih za uspešnost in prekratek delovnik za uspešno opravljanje dela. Sklep: Rešitev za dobre medosebne odnose in zmanjšanje izgorelosti med zaposlenimi, je v vodstvu in sicer z rednimi timskimi sestanki z zaposlenimi glede odnosov na delovnem mestu, v boljši organizaciji dela, v nagrajevanju kadra za uspešno opravljeno delo ter v organiziranju raznih izobraževanj glede medosebnih odnosov med zaposlenimi. Prav tako lahko vsak posameznik vpliva na dobre medosebne odnose, če le prisluhne svojemu sodelavcu, mu pomaga, skratka, da se zaveda, da v timu ni sam in da je treba upoštevati tudi voljo drugih. Prav pogovori s prijateljskim druženjem izven delovnega čas morda lahko v celoti rešijo obstoječe probleme s koristnimi predlogi.
Ključne besede: medosebni odnosi, stres, izgorelost, zdravstveni tehnik, medicinska sestra, timsko delo. 
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2393; Prenosov: 298
Celotno besedilo (784,64 KB)

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane značilnosti minimalizma v kratki prozi Aleša Čara, pri čemer smo analizirali dve avtorjevi zbirki: V okvari in Made in Slovenia. V zbirki V okvari je štirinajst kratkih pripovedi, v katerih zunanjega dogodka skoraj ni, notranji svet akterjev pa je razdvojen zaradi nedovoljenih substanc, seksa, laži, ljubosumja, sadomazohizma. Vsem likom so skupne odtujenost, osamljenost, razklanost in naveličanost. Prva zgodba nas motivno-tematsko, čeprav je vsaka zase celota, zapelje v drugo, ta v tretjo in tako naprej, tako da Čarova kratka proza zahteva res discipliniranega bralca. Analiza je pokazala, da je pisanje precej realistično; nastopata prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec, prevladujejo napeta atmosfera, epifanija, eliptičnost in komunikacijsko blokirani dialogi. V zbirki gre za daljše zgodbe, kratkih skorajda ni, povprečno so dolge deset strani. Pri raziskovanju smo ugotovili, da so osrednja tema zbirke medosebni odnosi, ki so popolnoma odtujeni tako na področju seksualnosti kot eksistence; ljubezen nima dovolj moči, da bi uredila stisko vsakdanjih ljudi. V drugi Čarovi zbirki kratke proze Made in Slovenia so zgodbe izrazito kratke, obsegajo dve do štiri strani. S temami osebnih odnosov se prepletajo družbene, politične in gospodarske teme, ki so bile aktualne v letu 2006: konflikti v Afriki, ptičja gripa, družina Strojan, gradnja džamije v Ljubljani, onesnaževanje okolja, trgovanje z otroki, mučenje in ubijanje živali na brutalen način, nestrpnost do drugačnih ljudi (homoseksualci, Romi, muslimani, samohranilke). Obe zbirki sta tipično minimalistični. Glavni liki v Čarovih pripovedih skoraj nikoli niso zmožni sprememb, če pa se sprememba že zgodi, ni dolgotrajna. Tipična atmosfera, kratkost pripovedi, pogovorni jezik, značilna medosebna razmerja, dialogi, načelo ekonomičnosti: manj je več, ironija, prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec in ne nazadnje šokantni konci ali odsekanost le-teh so prvine, ki predstavljajo temeljno konstrukcijo Čarove kratke proze. Ob branju njegovih pripovedi dobimo občutek, da je človeška narava nepravična in nepredvidljiva, nestrpna do drugačnosti, zato so tudi medčloveški odnosi taki. Čarov minimalizem najbolj spominja na minimalistično poetiko Raymonda Carverja, predvsem po tematiki, značilnem razpoloženju in izrazitih premolkih.
Ključne besede: Aleš Čar, minimalizem, kratka proza, medosebni odnosi, komunikacija, zbirka, V okvari, Made in Slovenia, poetika
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1342; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili problematiko zdravstvenega absentizma in fluktuacije Vrtca X. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo razložili, kaj je zdravstveni absentizem, vzroke za zdravstveni absentizem, vrste zdravstvenega absentizma, kaj je fluktuacija, vrste fluktuacije in pa vzroke za fluktuacijo. V empiričnem delu smo predstavili Vrtec X, izračunali fluktuacijo in zdravstveni absentizem ter analizirali rezultate ankete o zadovoljstvu zaposlenih. Rezultati so pokazali, da je bila stopnja zdravstvenega absentizma leta 2013 6,37 %. Leta 2014 pa 6,83 %. Kar pomeni, da je bil v letu 2013 absentizem večji od slovenskega povprečja za 1,2 % in letu 2014 za 1,5 %. Rezultati raziskave so pokazali, da so bili najpogostejši vzroki za fluktuacijo nesoglasje z nadrejenimi ter nezmožnost napredovanja. Zato smo v nadaljevanju naloge podali možnost za izboljšavo stanja.
Ključne besede: Zdravstveni absentizem, fluktuacija, zadovoljstvo na delovnem mestu, medosebni odnosi.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 180
Celotno besedilo (400,25 KB)