Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Medosebni odnosi igrajo ključno vlogo v timu in celotnem procesu zdravstvene nege. To se kaže v uspešnosti in osebnem zadovoljstvu zaposlenih ter v njihovem sodelovanju in timskem delu. Tim je skupina dveh ali več ljudi, ki delujejo v interakciji, da bi dosegli določen cilj. Ker so člani tima v domovih starejših občanov nenehno izpostavljeni raznim oblikam stresa, pomanjkanju kadra, delu v treh izmenah in usmerjanju zdravstvene nege k individualnim potrebam starostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšni so medosebni odnosi zaposlenih v timu zdravstvene nege in oskrbe in ali so pri zaposlenih prisotni simptomi izgorevanja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. V empiričnem delu smo proučili, analizirali in sintetizirali zbrane primarne in sekundarne vire podatkov. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. Anketo smo razdelili med 31 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi in sicer v mesecu avgustu 2016. Rezultati: Ugotovili smo, da so medosebni odnosi v timu izbranega doma starejših občanov relativno dobri, saj se večina anketiranih v timu počuti dobro in da se še ne čuti izgorelost posameznika na delovnem mestu, se pa že opažajo začetki izgorelosti. Iz raziskave smo ugotovili še, da je eden od razlogov za slabo počutje oz. slabe odnose tudi obrekovanje med sodelavci, kar se pa po njihovem mnenju s pogovori da odpraviti. Med ostalimi slabše ocenjenimi vzroki je še nezadostna komunikacija med zaposlenimi, da vodstvo ne nagrajuje zaposlenih za uspešnost in prekratek delovnik za uspešno opravljanje dela. Sklep: Rešitev za dobre medosebne odnose in zmanjšanje izgorelosti med zaposlenimi, je v vodstvu in sicer z rednimi timskimi sestanki z zaposlenimi glede odnosov na delovnem mestu, v boljši organizaciji dela, v nagrajevanju kadra za uspešno opravljeno delo ter v organiziranju raznih izobraževanj glede medosebnih odnosov med zaposlenimi. Prav tako lahko vsak posameznik vpliva na dobre medosebne odnose, če le prisluhne svojemu sodelavcu, mu pomaga, skratka, da se zaveda, da v timu ni sam in da je treba upoštevati tudi voljo drugih. Prav pogovori s prijateljskim druženjem izven delovnega čas morda lahko v celoti rešijo obstoječe probleme s koristnimi predlogi.
Ključne besede: medosebni odnosi, stres, izgorelost, zdravstveni tehnik, medicinska sestra, timsko delo. 
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 2393; Prenosov: 287
Celotno besedilo (784,64 KB)

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane značilnosti minimalizma v kratki prozi Aleša Čara, pri čemer smo analizirali dve avtorjevi zbirki: V okvari in Made in Slovenia. V zbirki V okvari je štirinajst kratkih pripovedi, v katerih zunanjega dogodka skoraj ni, notranji svet akterjev pa je razdvojen zaradi nedovoljenih substanc, seksa, laži, ljubosumja, sadomazohizma. Vsem likom so skupne odtujenost, osamljenost, razklanost in naveličanost. Prva zgodba nas motivno-tematsko, čeprav je vsaka zase celota, zapelje v drugo, ta v tretjo in tako naprej, tako da Čarova kratka proza zahteva res discipliniranega bralca. Analiza je pokazala, da je pisanje precej realistično; nastopata prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec, prevladujejo napeta atmosfera, epifanija, eliptičnost in komunikacijsko blokirani dialogi. V zbirki gre za daljše zgodbe, kratkih skorajda ni, povprečno so dolge deset strani. Pri raziskovanju smo ugotovili, da so osrednja tema zbirke medosebni odnosi, ki so popolnoma odtujeni tako na področju seksualnosti kot eksistence; ljubezen nima dovolj moči, da bi uredila stisko vsakdanjih ljudi. V drugi Čarovi zbirki kratke proze Made in Slovenia so zgodbe izrazito kratke, obsegajo dve do štiri strani. S temami osebnih odnosov se prepletajo družbene, politične in gospodarske teme, ki so bile aktualne v letu 2006: konflikti v Afriki, ptičja gripa, družina Strojan, gradnja džamije v Ljubljani, onesnaževanje okolja, trgovanje z otroki, mučenje in ubijanje živali na brutalen način, nestrpnost do drugačnih ljudi (homoseksualci, Romi, muslimani, samohranilke). Obe zbirki sta tipično minimalistični. Glavni liki v Čarovih pripovedih skoraj nikoli niso zmožni sprememb, če pa se sprememba že zgodi, ni dolgotrajna. Tipična atmosfera, kratkost pripovedi, pogovorni jezik, značilna medosebna razmerja, dialogi, načelo ekonomičnosti: manj je več, ironija, prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec in ne nazadnje šokantni konci ali odsekanost le-teh so prvine, ki predstavljajo temeljno konstrukcijo Čarove kratke proze. Ob branju njegovih pripovedi dobimo občutek, da je človeška narava nepravična in nepredvidljiva, nestrpna do drugačnosti, zato so tudi medčloveški odnosi taki. Čarov minimalizem najbolj spominja na minimalistično poetiko Raymonda Carverja, predvsem po tematiki, značilnem razpoloženju in izrazitih premolkih.
Ključne besede: Aleš Čar, minimalizem, kratka proza, medosebni odnosi, komunikacija, zbirka, V okvari, Made in Slovenia, poetika
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1342; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili problematiko zdravstvenega absentizma in fluktuacije Vrtca X. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo razložili, kaj je zdravstveni absentizem, vzroke za zdravstveni absentizem, vrste zdravstvenega absentizma, kaj je fluktuacija, vrste fluktuacije in pa vzroke za fluktuacijo. V empiričnem delu smo predstavili Vrtec X, izračunali fluktuacijo in zdravstveni absentizem ter analizirali rezultate ankete o zadovoljstvu zaposlenih. Rezultati so pokazali, da je bila stopnja zdravstvenega absentizma leta 2013 6,37 %. Leta 2014 pa 6,83 %. Kar pomeni, da je bil v letu 2013 absentizem večji od slovenskega povprečja za 1,2 % in letu 2014 za 1,5 %. Rezultati raziskave so pokazali, da so bili najpogostejši vzroki za fluktuacijo nesoglasje z nadrejenimi ter nezmožnost napredovanja. Zato smo v nadaljevanju naloge podali možnost za izboljšavo stanja.
Ključne besede: Zdravstveni absentizem, fluktuacija, zadovoljstvo na delovnem mestu, medosebni odnosi.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 169
Celotno besedilo (400,25 KB)

Opis: Raziskava se ukvarja z mladostnikovim vedenjskim odstopanjem in z njegovo percepcijo odnosov s starši in do šole v obdobju zgodnje adolescence. Temelji na prepričanju, da odnosi z mamo in očetom pomembno vplivajo na socialno vedenje mladostnika, še posebej na konflikte z okoljem. Opačić (1995) ugotavlja, da ni pomembno, kako se starši in okolje vedejo v odnosu do njih, temveč to, kako mladostniki vidijo (percepirajo) te odnose. Zato nas je zanimalo predvsem, kako mladostniki vidijo odnose s starši, pri čemer je bil poudarek na naslednjih dimenzijah odnosov: kontrola, kaznovanje in zanemarjanje staršev ter intimnost (bližina) s starši. S pomočjo teh dimenzij smo želeli osvetliti mladostnikovo doživljanje oziroma videnje odnosov z mamo in očetom v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi so uporabljeni kvantitativni raziskovalni postopki, uporabljen merski instrumentarij pa zajema štiri nestandardizirane anketne vprašalnike: Pogostost vedenjskega odstopanja, Odnos z mamo/očetom, Konflikt s starši v zvezi z različnimi temami pogovora, Odnos do šole. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava vključuje slučajnostni vzorec učencev, ki so v šolskem letu 2007 obiskovali 7. in 9. razred osnovne šole v občini Maribor (n = 300)
Ključne besede: adolescenca, zgodnja adolescenca, vedenjska odstopanja, odnos do šole, starši, medosebni odnosi, konflikti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1554; Prenosov: 200
Celotno besedilo (103,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vsakodnevno smo povezani s spletom in vse bolj smo podvrženi njegovemu vplivu. Ena izmed novejših in najljubših oblik komunikacije so postala socialna družbena omrežja, ki uporabnikom omogočajo takojšnjo izmenjavo informacij in oblikovanje lastne identitete. Vedno znova se postavljajo vprašanja o tem, kako razširjena socialna družbena omrežja (npr. Facebook) vplivajo na osebnost in odnose med ljudmi? Kako uporabniki spletnih socialnih omrežij skrbijo za lastno varnost in zasebnost svojih osebnih podatkov? Ali na nastavitve zasebnosti vpliva osebnost uporabnika? V zadnjem času pridobivamo vedno več odgovorov na takšna vprašanja, vendar se od raziskave do raziskave razlikujejo. V naši raziskavi je sodelovalo 117 (46 moških in 71 žensk) udeležencev. Izbrali smo le posameznike, ki so registrirani na socialnem omrežju Facebook in so stari med 25 in 44 let. Največ sodelujočih je bilo starih med 25 in 29 let, glede na izobrazbo pa so prevladovali posamezniki s končano srednjo/poklicno šolo (43 %). Sestavili smo sklop vprašanj za uporabo, prijateljstvo in zasebnost na socialnem omrežju Facebook, podatke o osebnosti pa smo zbrali s pomočjo osebnostnega vprašalnika BFI (angl. Big Five Inventory).
Ključne besede: Medosebni odnosi, spletna socialna omrežja, Facebook, informacijska zasebnost, osebnost
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 2420; Prenosov: 293
Celotno besedilo (2,01 MB)