11. Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regijeVioleta Bahat Kmetič, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov.
Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije.
Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092).
Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1846; Prenosov: 276
 Celotno besedilo (1,85 MB) |
12. Vpliv obremenjenosti medicinskih sester na medosebne odnose v zdravstveni negiEster Škerjanc, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Poklic medicinske sestre je delo z ljudmi in za ljudi. Zavezuje ga profesionalna in etična odgovornost. Delo medicinskih sester je stresno in obremenjujoče. Problem, ki ga v magistrski nalogi izpostavljamo, je obremenjenost medicinskih sester na primarnem nivoju, predvsem v ambulantah družinske medicine in dispanzerjih za otroke, šolarje in mladino. Izpostavili smo vrste stresorjev-obremenitev, ki se pojavljajo na delovnem mestu in vpliv le teh na medosebne odnose v zdravstveni negi.
V teoretičnem delu smo s pregledom domače in tuje literature opredelili pojme kot so obremenjenost, vrste obremenjenosti, stres, stresni dejavniki ter pomen komunikacije in razreševanje sporov v medosebnih odnosih. Za empirični del smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 medicinskih sester, zaposlenih v navedenih ambulantah v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo prikazali v obliki excelovih tabel ter s pomočjo SPSS programa.
Iz rezultatov smo ugotovili, da se v 44% medicinske sestre pri svojem delu včasih počutijo obremenjene, izčrpane. Med bolj izpostavljenimi stresorji so naročanje po telefonu, sočasno opravljanje več delovnih nalog, administrativno delo (računalniško evidentiranje opravljenega dela z obračunavanjem zdravstvenih storitev, zdravstveno statistično poročanje), število obravnavanih pacientov, nenaročeni pacienti, kadrovska zasedba, delo preko polnega delovnega časa. Posledice obremenitve se najbolj pokažejo v utrujenosti, razdražljivosti, nerazpoloženosti. Medosebne odnose v 44% ocenjujejo kot dobre. Med najpogostejši vzroke, ki privedejo do napetosti, navajajo preobremenjenost z delom, nezadostno število kadra v ZN, nadomeščanje odsotnosti. Zaradi teh dejavnikov v 54% prihaja do sporov znotraj skupine.
Predlog izboljšav na področju obremenjenosti je, da bi postalo delo na primarnem nivoju bolj vidno, merljivo in ovrednoteno. Potrebna bi bila sprememba v kadrovskih normativih za primarni nivo, priznanih s strani ZZZS, reorganizacija dela in prenova poklicnih aktivnosti in kompetenc, ki bi zagotovile ustrezno izobražen kader, predvsem za področje ambulant družinske medicine.
Ključne besede: Obremenjenost, Medosebni odnosi, Nesoglasja, Zdravstvena nega, Primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 1900; Prenosov: 725
Celotno besedilo (1,21 MB) |
13. Vplivi konfliktov na organizacijsko klimoSimona Škrilec, 2018, magistrsko delo Opis: V vsakdanjem življenju, tako zasebnem kakor tudi poslovnem, tvorimo medosebne odnose z različnimi ljudmi na različnih ravneh. Uspešni odnosi med dvema ali več posamezniki so pogojeni s komunikacijo, sodelovanjem, z zaupanjem in predvsem s spoštljivim odnosom do vseh udeležencev v organizaciji. Zaposleni tako gojijo večjo pripadnost in zaupanje do organizacije, kar pomeni, da se na tak način ustvarja pozitivna organizacijska klima. Čim prijetnejša je ta, tem zadovoljnejši in motivirani so zaposleni, kar posledično vpliva na večjo produktivnost. V nasprotnem primeru pa je slaba organizacijska klima odraz slabih medosebnih odnosov in pomanjkljivega komuniciranja, ki je posledica konfliktov in drugih oblik izražanja nezadovoljstva. Konflikt najpogosteje razumemo kot nasprotovanje, neskladje, prepir ali nesporazum, ki ga povzročajo različne situacije. Vsak konflikt, ki nastane v organizaciji, vpliva na zaposlene, kakor tudi na celotno organizacijo. Vplivi konfliktov na organizacijo niso le negativni, ampak prinašajo tudi številne pozitivne učinke, vendar le, če smo jih sposobni prepoznati.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem so podrobneje predstavljeni medosebni odnosi in njihove temeljne značilnosti. Pojasnjeno je tudi, kako nastajajo in kateri dejavniki vplivajo nanje. V tretjem poglavju je predstavitev organizacijske klime in njenih vrst. Razloženo je, kako ta vpliva na vedenje ljudi, opredeljene pa so tudi razlike med organizacijsko klimo in kulturo. Na koncu poglavja je predstavitev merjenja in spreminjanja organizacijske klime. V nadaljevanju teoretičnega dela so podrobneje opisane tudi vrste konfliktov in navedeni razlogi, ki privedejo do njih. Pojasnjene so tako pozitivne kot tudi negativne posledice konfliktov. Teoretični del zaključuje predstavitev načinov in metod za reševanje konfliktov ter načel za preprečevanje konfliktov.
V empiričnem delu so najprej predstavljena izhodišča za raziskavo, ki vključuje opredelitev raziskovalnega problema z navedbo hipotez in s predstavitvijo poteka raziskave. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati. Med raziskavo je bilo ugotovljeno, da je temeljni vzrok za nastanek konfliktov v obravnavani organizaciji nezadostna komunikacija, ki je posledica predvsem pomanjkljivih in nerazumljivih informacij, povezanih z delom in nalogami. Zaposleni v obravnavani organizaciji se na konflikte najpogosteje odzivajo z reševanjem, ki temelji na pogovoru. Ugotovljeno je bilo tudi, da konflikti po mnenju zaposlenih negativno učinkujejo na organizacijo, saj zmanjšujejo delovno uspešnost in rušijo komunikacijske kanale med zaposlenimi. K uspešnemu reševanju konfliktov pa najpogosteje prispeva spoštljiv odnos med vsemi udeleženci konflikta.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, organizacijska klima, konflikti, vzroki konfliktov, odzivanje na konflikte, reševanje konfliktov
Objavljeno v DKUM: 26.04.2018; Ogledov: 2115; Prenosov: 310
Celotno besedilo (2,12 MB) |
14. Pomen vključevanja staršev v vzgojno-izobraževalni proces šoleJernej Kovač, 2009, strokovni članek Opis: Odnos med šolo in starši predstavlja enega ključnih dejavnikov, od katerega je odvisen otrokov vzgojno-izobraževalni uspeh. Zato so v prispevku prikazana nekatera znanstvena spoznanja, ki obravnavajo problematiko odnosa med šolo (učitelji) in starši. Predvsem smo želeli prikazati, da je za učenčev optimalni vzgojno-izobraževalni uspeh potrebno partnersko sodelovanje šole in staršev, ki temelji na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, upoštevanju drug drugega, upoštevanju individualnosti in oblik sodelovanja, v katerih lahko starši aktivno sodelujejo s šolo. V nadaljevanju predstavljamo dejavnike, ki negativno in pozitivno vplivajo na odnose med šolo in starši, na koncu prispevka pa še načrte za izboljšanje odnosa med starši in šolo, ki temeljijo predvsem na stalni podpori učiteljem s strokovnimi izpopolnjevanji in drugimi oblikami izobraževanja.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, učenci, starši, sodelovanje, medosebni odnosi, partnersko sodelovanje, vključevanje staršev, vzgojno-izobraževalni uspeh, vzajemni odnos, vloge, izobraževanje učiteljev
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 2727; Prenosov: 574
Celotno besedilo (909,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
15. Vloga in pomen medosebnih odnosov v kolektivu osnovne šoleTina Rezar, 2017, magistrsko delo Opis: Ljudje smo socialna bitja, ki smo nenehno izpostavljeni medosebnim odnosom. V današnjem svetu so odnosi gonilna sila človeštva, zato je zelo pomembno, da vzpostavljamo čim bolj zadovoljujoče in dobre medosebne odnose, sploh v vzgojno-izobraževalnem procesu. Velik del komunikacije temelji na neverbalni komunikaciji, saj lahko že s samo enim pogledom, kretnjo sočloveku sporočimo marsikaj. Bistvenega pomena je, da se o odnosih pogovarjamo, jih razvijamo in poskušamo ustvarjati pozitivne medčloveške odnose. Pravzaprav so odnosi umetnost, ki se je lahko naučimo in jo ves čas nadgrajujemo. Vsekakor pa pri ustvarjanju medosebnih odnosov potrebujemo veliko mero skladnosti, empatije in razumevanja drug drugega. V vzgojno-izobraževalnem procesu sta pogovor in razmišljanje o medosebnih socialnih interakcijah nujna. Medosebni odnosi v šolskem prostoru igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnostne strukture ter pomembno vplivajo na soustvarjanje pri oblikovanju in doseganju ciljev. Kadar je komunikacija kakovostna in odnosi pozitivni, je to lažje, bolj produktivno in zadovoljujoče. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se zdita pedagoškim delavcem vsakodnevna komunikacija in sprotno dogovarjanje o strokovnih temah s sodelavci zelo pomembna. Lastnosti, ki jih udeleženci raziskave najbolj cenijo, so prijaznost, vljudnost, odkritost, zaupanje, poštenost, spoštovanje, pripravljenost za sodelovanje in korektnost. Rezultati so pokazali, da starost in delovna doba v vzgojno-izobraževalnem procesu nista statistično povezani niti s povprečno stopnjo zadovoljstva z delom niti z ocenami glede kakovosti medsebojnih odnosov in vzdušja na delovnem mestu. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je dober način interne komunikacije v kolektivu osnovne šole pozitivno povezan s kakovostjo medosebnih odnosov.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, šolska klima, organizacijska klima, pedagoški delavci.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2934; Prenosov: 957
Celotno besedilo (1,42 MB) |
16. Pomen proste igre za razvoj socialnih veščin otrok v predšolskem obdobjuAna Bukovec Krenn, 2017, diplomsko delo Opis: Družba, v kateri živimo, od staršev in strokovnih delavcev v vrtcih zahteva prilagajanje, sprejemanje kompromisov, dogovarjanje itn. Velikokrat se odrasli ne zavedamo, kako naša komunikacija in vedenje oblikujejo socialne kompetence otroka, kateremu smo vzgled v vsakodnevnem življenju. Otrok se sprva socialnih veščin uči od staršev, v vrtcu od vzgojiteljev. Preko igre s sovrstniki se uči socialnih interakcij, komuniciranja, dogovarjanja, sodelovanja ter oblikuje vedenja, ki so sprejemljiva in nesprejemljiva. Spodbujanje razvoja socialnih veščin omogoča otrokom, da v poznejšem obdobju svojega življenja lažje vzpostavljajo pozitivne medsebojne odnose, vzpostavljajo pozitivno komunikacijo z drugimi ter razvijejo občutek za medsebojno sodelovanje, skrb in pomoč drugim. Razvijejo pozitivno samopodobo in samospoštovanje. V diplomskem delu smo predstavili pomen proste igre za razvoj socialnih veščin v vrtcu. Opisali smo vrste igre, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju, vlogo odraslih in sovrstnikov pri razvijanju socialnih veščin, socialni razvoj otrok v predšolskem obdobju in izpostavili posamezne socialne veščine, katere otrok razvija v prosti igri v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili izsledke opazovanj otrok II. starostnega obdobja, v starosti 3–4 let, pri prosti igri s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo še absolutne (f) in odstotne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol otroka. V vsakem izmed opazovanj smo primerjali način komuniciranja, izražanje čustev in vedenja ter oblikovanje medosebnih odnosov in sodelovanja med deklicami in dečki. Med posameznimi sklopi opazovanj smo izvajali vodene aktivnosti za spodbujanje razvoja socialnih veščin ter primerjali socialne veščine otrok prvega in tretjega opazovanja proste igre.
Ključne besede: igra predšolskega otroka, komunikacija, konflikti, medosebni odnosi, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2017; Ogledov: 2734; Prenosov: 390
Celotno besedilo (1,30 MB) |
17. Pomen komunikacije za zadovoljstvo bolnikovSimona Grace Mikolič, 2017, magistrsko delo Opis: Komunikacija je pomembna komponenta dela medicinske sestre. V zdravstveni negi komunikacija poteka med zaposlenimi v zdravstvu, z bolnikom, njegovimi svojci in študenti. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Bolniki ocenjujejo komunikacijo medicinskih sester s povprečno oceno 7,4 od 10. Med preobremenjenostjo medicinskih sester in zadovoljstvom bolnikov nismo zaznali statistično značilne povezanosti, (p = 0,357; r = -0,085). Glede na stopnjo izobrazbe zaposlenih ugotavljamo statistično značilne razlike (p<0,001) v oceni časa za pogovor z bolniki, saj imajo zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe namenijo več časa za pogovor z bolniki. Med komunikacijo in medosebnimi odnosi pa nismo zaznali statistično značilne povezanosti (r = 0,087; p = 0,319).Profesionalna komunikacija je izrednega pomena tako za bolnike kot za zaposlene. Dobri medosebni odnosi in komunikacija pa so izrednega pomena za zagotavljanje zadovoljstva bolnikov.
Ključne besede: komunikacija, zadovoljstvo bolnikov, medosebni odnosi.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 2628; Prenosov: 524
Celotno besedilo (1,40 MB) |
18. Vpliv odnosov med zaposlenimi na njihovo zadovoljstvo pri deluTanja Kocjan, 2017, diplomsko delo Opis: Zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu predstavlja predpogoj za učinkovito opravljanje dela in s tem uspešno poslovanje podjetja. Na zadovoljstvo vplivajo različni dejavniki, kot so medosebni odnosi, komunikacija, vodenje, nagrajevanje, izobraževanje, delovne razmere ter delovni čas. Pomemben dejavnik so odnosi med zaposlenimi, ki se kažejo kot sodelovanje ali konflikti. Naloga vodstva podjetja je, da ugotovi morebitno nezadovoljstvo med zaposlenimi ter ga čim prej odpravi. Posledice nezadovoljstva so lahko pojav absentizma, fluktuacija, deviantno vedenje, stavke ter stres pri delu. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskavo v hotelu X in z analizo rezultatov ugotovili stopnjo prisotnosti posameznih dejavnikov v medosebnih odnosih med zaposlenimi ter izmerili stopnjo zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Ugotovili smo, da so anketiranci najbolje ocenili prisotnost medsebojnega sodelovanja in spoštovanja ter da so na splošno nadpovprečno zadovoljni pri delu.
Ključne besede: medosebni odnosi, zadovoljstvo, zaposleni, hotel
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1911; Prenosov: 286
Celotno besedilo (921,16 KB) |
19. STARI STARŠI IN VNUKIRebeka Breznik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Stari starši in vnuki obravnava odnos med starimi starši in njihovimi vnuki. V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili pojme socializacija, družina, razširjena družina, staranje, starost in starostna obdobja. Raziskovali smo vlogo, ki jo imajo stari starši v družini s predšolskim otrokom. Posvetili smo se vertikalno razširjeni družini in medosebnim odnosom med člani družine. Pri opredelitvi starih staršev nas je zanimalo, kakšno vlogo v družini imajo člani družine, kakšna je bila vloga starih staršev skozi čas in kakšno vlogo imajo v življenju vnukov danes. Napisanih je tudi nekaj predlogov strokovnjakov, kako naj stari starši uresničujejo svojo vlogo danes, podkrepljenih s praktičnimi primeri.
V empiričnem delu smo ugotavljali vlogo in vključenost starih staršev v družini s predšolskim otrokom danes. Uporabili smo dva podobna anketna vprašalnika. Prvi anketni vprašalnik je izpolnil starš, drugi anketni vprašalnik pa stari starš vertikalno razširjene družine. Primerjali smo mnenja staršev in starih staršev o vključenosti v mlado družino, skušali ugotoviti, koliko časa preživijo skupaj in kakšne so njihove aktivnosti.
Rezultate obeh anket smo analizirali in predstavili v obliki grafov in tabel ter jih interpretirali. Ugotovitve raziskovanja smo strnili v sklepu.
Ključne besede: družina, stari starši, vnuki, starost staranje, medosebni odnosi.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2083; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,16 MB) |
20. Vzroki za odhod starostnika v dom za starejše in pomen medosebnih odnosovMelita Pšajd, 2016, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Z naraščanjem starostne populacije družino sestavlja že več starostnih generacij. Pogosto se med člani stkejo dobri medosebni odnosi, vendar starejši zbolijo za različnimi boleznimi, postanejo nesamostojni in odvisni od drugih. Svojci pogosto za oskrbo poiščejo pomoč in starostnika namestijo v dom za starejše. V magistrskem delu smo ugotavljali vzroke za odhod starostnika v dom za starejše in pomen medosebnih odnosov s svojci.
Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo pregleda in analize strokovne ter znanstvene domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 70 starostnikov, ki bivajo v domu za starejše. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS. Za preverjanje hipoteze smo uporabili Wilcoxonov test predznačenih rangov za ugotavljanje razlik v aritmetičnih sredinah za dva odvisna vzorca.
Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da sta najpogostejša vzroka odhoda starostnika v dom za starejše nezmožnost samostojnega bivanja v domačem okolju (43 %) in poslabšanje zdravstvenega stanja (37 %). Starostniki ocenjujejo, da so imeli odnose s svojci pred prihodom v dom statistično pomembno boljše kot zdaj, ko bivajo v domu starejših (p = 0,009; Z = –2,380).
Sklep: Starostniki so ranljiva skupina, zato jim je treba nameniti pozornost in čas za pogovor ter jim dopustiti, da pri odločitvah o sebi sodelujejo. Pravočasno jih je treba začeti pripravljati na morebiten odhod v dom za starejše. Dobra priprava in sodelovanje s svojci pri odločitvi bistveno pripomoreta k dobrim medosebnim odnosom med starostniki in njihovimi svojci.
Ključne besede: starostnik, dom starejših, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2920; Prenosov: 438
Celotno besedilo (934,06 KB) |
