1. Frustracija kot vir nezaželenega vedenja na delovnem mestu med javnimi uslužbenci Ministrstva za notranja zadeve : magistrsko deloAlja Čepon, 2024, magistrsko delo Opis: Dobri medsebojni odnosi na delovnem so ključnega pomena za posameznikovo delovno uspešnost, doseganje organizacijskih ciljev in poslovanje organizacije, zaradi česar bi moralo biti zagotavljanje spodbudnega in varnega okolja za zaposlene primarni cilj vsake organizacije. Dodatno pozitivno vplivajo na ublažitev frustratorjev, s katerimi se posamezniki srečujejo pri opravljanju delovnih nalog. V nasprotnem primeru obstaja večje tveganje za stopnjevanje frustracije in konfliktov, kar se lahko odraža v prisotnosti nezaželenega vedenja v delovnem okolju. Tovrstno vedenje ima tako za organizacijo kot tudi za posameznike pomembne negativne posledice. Kvantitativna raziskava, izvedena med javnimi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve, je potrdila prisotnost agresivnega vedenja na delovnem mestu v 47 %. Najpogosteje v vlogi agresorjev nastopajo nadrejeni posamezniki in skupine, ki se združujejo z namenom izvrševanja odklonskih ravnanj. Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da so anketirani pogosteje izpostavljeni prikritim oblikam agresije, saj so le-ta težje zaznavna oziroma jih posamezniki redko prepoznajo kot odklonska vedenja. Prav tako sodelujoči ne poročajo o prisotnosti fizičnega nasilja. Rezultati kažejo, da določeni družbeni in organizacijski dejavniki vplivajo na občutenje frustracije pri anketiranih, ki se v manjši meri odraža skozi agresivno vedenje zaposlenih. Raziskava tako potrjuje frustracijsko teorijo agresivnosti v delovnem okolju preučevane institucije, ki vzroke za agresivnost posameznikov pripisuje občutenju frustracije na delovnem mestu.
Ključne besede: frustracija, javni uslužbenci, delovno okolje, medosebni odnosi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Primerjava stališč Romov in policistov na Dolenjskem do izvajanja nalog policijeJanez Ogulin, Dušan Brodarič, Vinko Ribič, Vinko Gorenak, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijska pooblastila, Romi, romska problematika, komuniciranje, medosebni odnosi, stališča
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 9
Celotno besedilo (275,63 KB) |
3. |
4. Medosebni odnosi v mentorskem procesu v zdravstveni negiTadej Lunder, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Kultura mentorstva se začne z avtentičnim vodenjem, odprto komunikacijo in spoštovanjem vseh zaposlenih. Mentor nudi suport v odnosu, kjer različni faktorji vplivajo na izoblikovanje zaposlenega. Disperzija veščin mora biti pri zagotavljanja kompetenc na področjih praktičnega in teoretičnega usposabljanja enakomerna.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument raziskave je bil vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi literature. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 106 anketirancev. Pri statistični analizi smo uporabili opisno ali deskriptivno statistiko in za preverjanje razlik med skupinami enosmerno ANOVO. Podatki so bili obdelani s programom Microsoft Excel. Predstavljeni so v obliki tabel in grafov z ustrezno interpretacijo. Hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 27.0.
Rezultati: Mentoriranci so bili zadovoljni s svojim mentorjem. Prenos strokovnih znanj je bil na visoki ravni, visoko je bil ocenjen tudi medosebni odnos. Hipotezo 1 smo zavrnili, saj so rezultati t-testa pokazali, da ne obstaja statistično pomembna razlika v zadovoljstvu z medosebnimi odnosi z mentorjem, glede na to, ali je udeleženec tudi sam mentor v kliničnem okolju, p(1-stranski) = 0,721. Moč testa (1-β) v programu G*Power znaša 0,14. Hipotezo 2 zaradi premajhnega števila udeležencev v preostalih dveh skupinah inferenčna analiza ni bila smiselna, zato hipoteze nismo potrdili, niti zavrnili.
Razprava in sklep: Mentorstvo krepi kader v zdravstveni negi in ustvarja pozitivne, profesionalne in avtonomne voditelje. Mentorji postavljajo temelje za kakovostno delo posameznika, ki prihaja v klinično okolje. Zapolnitev delovnih mest s kakovostnimi, kadri je ključnega pomena za rast in razvoj slovenskega zdravstva v prihajajočih turbulentnih časih.
Ključne besede: medosebni odnosi, mentorstvo, izzivi v mentoriranju, karakteristike mentorja, mentorstvo v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 873; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,80 MB) |
5. Reševanje medosebnih konfliktov v podjetju xTadeja Babič, 2021, diplomsko delo Opis: Konflikti so sestavni del življenja vsake organizacije. So neizogibni in koristni v učinkovitih organizacijah, če so seveda pod nadzorom. Interesi potrebe ljudi se v zasebnem življenju pogosto zelo razlikujejo in enako velja tudi za poslovno življenje. V podjetju so konflikti med različnimi interesi neizogibni, zato sta število in intenzivnost konfliktov včasih precej velika. Uspešno reševanje medosebnih konfliktov je pravzaprav veščina, brez katere bo vodja težko uspel pri delu.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela. V prvem delu so predstavljeni teoretične osnove in pogledi različnih avtorjev, kako pomembna je komunikacija za reševanje konfliktov, na kratko je opredeljen pojem medosebnega konflikta. V empiričnem delu pa smo z anketnim vprašalnikom preverjali, kako pogosto se pojavljajo konflikti v podjetju, na kakšen način se jih rešuje, kdo je za to odgovoren, ali medosebni in medgeneracijski vplivi vplivajo na delovni proces zaposlenih, kako pomembno je sodelovanje med zaposlenimi ter pri iskanju različnih vzrokov in zakaj pride do konfliktov, da bi na ta način podjetju X pomagali pri razumevanju konfliktov in pomena njihovega ustreznega reševanja.
V nadaljevanju smo na kratko predstavili podjetje X ter s pomočjo ankete odgovorili na raziskovalna vprašanja. Z analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so vzroki za nastajanje konfliktov v podjetju nezadostno komuniciranje, pomanjkanje informacij ter preobremenjenost z delom. Podjetje pa konflikte rešuje s kompromisi in z dogovarjanjem. Pomembna je komunikacija, ki prispeva k razumevanju delovnih procesov in pripomore k reševanju konfliktnih situacij, ki so v vsakem podjetju nujni del sobivanja.
Na osnovi odgovorov smo nato podali možne rešitve, za katere menimo, da bi vsaj delno pripomogle k rešitvi.
Ključne besede: Medosebni odnosi, reševanje medosebnih konfliktov, konflikti, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 787; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,65 MB) |
6. Pričakovanja milenijcev od potencialnih delodajalcevAlma Halilović, 2020, diplomsko delo Opis: Obravnavamo pričakovanja milenijcev do potencialnih delodajalcev. Milenijci so generacija, ki je rojena med letoma 1980 in 2000. Generacije so si med seboj različne, vsaka ima različne lastnosti in razmišljanje. Tako se pričakovanja z leti spreminjajo, zato je pomembno, da delodajalci stopajo v korak s časom in ugotovijo, kaj je tisto kar pritegne ljudi, da se zaposlijo v organizaciji in jih tudi zadržijo čim dlje. V teoretičnem delu smo se seznanili s profilom generacije Y, njihovimi lastnostmi in značilnostmi. Prav tako smo ugotovili kateri dejavniki so tej generaciji pomembni pri iskanju službe ter kaj potrebujejo na delovnem mestu, da bi bili zadovoljni.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali kateri dejavniki so milenijcem pomembni pri iskanju delovnega mesta in kateri na delovnem mestu. Raziskovali smo kje bi raje delali (v organizaciji ali od doma), kakšno plačilo pričakujejo, kako pomembne so jim denarne nagrade ter kako hitro so pripravljeni menjati službo.
V diskusiji smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili v empiričnem delu. Ugotavljali smo kateri odgovori so bili med anketiranci najbolj pogosti ter kateri dejavniki so tisti, ki so milenijcem najbolj pomembni. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo podali svoje mnenje ter priporočila za izboljšavo.
Ugotovili smo, da je milenijcem pri iskanju službe na prvem mestu plačilo. Kljub temu so veliko pomembnost dali tudi drugim dejavnikom. Prav tako so jim pomembne denarne nagrade za uspešno opravljeno delo. Na samem delovnem mestu pa so jim najbolj pomembni medosebni odnosi. Ugotovili smo tudi, da si mladi želijo ostati na delovnem mestu čim dlje časa. Pri menjavi službe pa so neodločni. Ob ponudbi višjega plačila v drugi organizaciji bi mogoče bili pripravljeni menjati službo, kljub slabšim pogojem.
Menimo, da bi podjetja lahko mladim ponujala ustrezno plačilo za opravljeno delo ter jim sčasoma plačilo tudi poviševala (na podlagi uspešnosti in delovne dobe). Prav tako bi lahko organizirali razne team buildinge ter družabne dogodke, na katerih bi se zaposleni lahko povezali ter tako bolje komunicirali. S tem bi lahko izboljšali medosebne odnose. Pomembno je tudi, da se nadrejeni povežejo s svojimi zaposlenimi. Tu bi priporočali mentorstvo ter ustrezno vodenje. Milenijci so generacija, ki potrebuje nekoga, da jih vodi in usmerja ter jim daje povratne informacije.
Ključne besede: pričakovanja, dejavniki, plačilo, medosebni odnosi, mentorstvo
Objavljeno v DKUM: 05.11.2020; Ogledov: 911; Prenosov: 128
Celotno besedilo (623,61 KB) |
7. Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencevNuša Jurinec, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1884; Prenosov: 443
Celotno besedilo (1,97 MB) |
8. Učiteljevo zaznavanje socialne sprejetosti učencev z dodatno strokovno pomočjoMojca Drofelnik, 2020, magistrsko delo Opis: V današnji družbi drugačnost še vedno predstavlja velik dejavnik tveganja za zavračanje ali nesprejemanje pri vrstnikih. Mladostniki s posebnimi potrebami imajo pri medosebnih odnosih, navezovanju prijateljstev in sodelovanju z drugimi velikokrat več težav kot pa njihovi sovrstniki. Med mogočimi vzroki lahko omenimo specifičnost posebnih potreb ali pa druge morebitne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti ali nerazumevanje položaja posameznega mladostnika med vrstniki.
Teoretični del magistrskega dela zajema splošno opredelitev socialnih odnosov, medosebnih odnosov med mladostništvom in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali, kako učitelji zaznavajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami pri vrstnikih. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, v katerem je sodelovalo petnajst učiteljev predmetne stopnje s štirih različnih osnovnih šol. Vsak izmed učiteljev je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomočjo.
Intervju je sestavljen iz enajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje socialnih odnosov, zaznavanje socialne sprejetosti in na učiteljevo delo. Pri analizi intervjuja smo ugotovili, da učitelji pri normativnih učencih sprejemanje učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo pozitivno. Poročali so, da imajo učenci s posebnimi potrebami dobre medosebne odnose z vrstniki, ti pa jih sprejemajo in jim pomagajo. Med pogoji za sklepanje prijateljstva so učitelji kot pomembne poudarili predvsem splošne osebnostne lastnosti učenca.
Ključne besede: medosebni odnosi, socialna sprejetost, učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1612; Prenosov: 157
Celotno besedilo (823,70 KB) |
9. Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci : oddelek Murska SobotaTara Bertalanič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja.
Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Ključne besede: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Objavljeno v DKUM: 03.06.2020; Ogledov: 1255; Prenosov: 176
Celotno besedilo (973,65 KB) |
10. Povej mi, kako siHelena Cenc, Alja Drovenik, Urška Pliberšek, Tina Vollmeier, Kaja Vrščaj, Katja Zemljič, Nejc Zidar, Jan Perša, 2019, strokovna monografija Opis: Depresija je ena izmed najpogostejših bolezni duševnega zdravja ter postaja vedno pomembnejša v vsakdanjem življenju, saj se njena prevalenca povečuje. Monografija Povej mi, kako si predstavlja delo projektne skupine študentov Univerze v Mariboru, ki je depresijo proučevala s partnerjema projekta iz lokalne skupnosti Hoče-Slivnica. Cilj projekta je bil ozavestiti javnost o problematiki depresije in zmanjšati stigmatizacijo duševnih bolezni. V delu so zajeti medicinski, psihološki, sociološki, ekonomski in pravni vidiki depresije, ki so pomembni za zgodnje odkrivanje te bolezni in za spremembe v prihodnosti, ki lahko pripomorejo k manjši stigmatizaciji. Zajeti so primeri dobrih praks in predlogi za izboljšanje posameznikovega počutja. Najpomembnejši dejavnik v boju proti depresiji so medosebni odnosi in socialna podpora, zato je najmanj, kar lahko naredimo, da nekoga nagovorimo: Povej mi, kako si.
Ključne besede: depresija, ekonomija, zdravstvo, pravo, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 1355; Prenosov: 92
 Povezava na datoteko |
