| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 146
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pričakovanja milenijcev od potencialnih delodajalcev
Alma Halilović, 2020, diplomsko delo

Opis: Obravnavamo pričakovanja milenijcev do potencialnih delodajalcev. Milenijci so generacija, ki je rojena med letoma 1980 in 2000. Generacije so si med seboj različne, vsaka ima različne lastnosti in razmišljanje. Tako se pričakovanja z leti spreminjajo, zato je pomembno, da delodajalci stopajo v korak s časom in ugotovijo, kaj je tisto kar pritegne ljudi, da se zaposlijo v organizaciji in jih tudi zadržijo čim dlje. V teoretičnem delu smo se seznanili s profilom generacije Y, njihovimi lastnostmi in značilnostmi. Prav tako smo ugotovili kateri dejavniki so tej generaciji pomembni pri iskanju službe ter kaj potrebujejo na delovnem mestu, da bi bili zadovoljni. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali kateri dejavniki so milenijcem pomembni pri iskanju delovnega mesta in kateri na delovnem mestu. Raziskovali smo kje bi raje delali (v organizaciji ali od doma), kakšno plačilo pričakujejo, kako pomembne so jim denarne nagrade ter kako hitro so pripravljeni menjati službo. V diskusiji smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih postavili v empiričnem delu. Ugotavljali smo kateri odgovori so bili med anketiranci najbolj pogosti ter kateri dejavniki so tisti, ki so milenijcem najbolj pomembni. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo podali svoje mnenje ter priporočila za izboljšavo. Ugotovili smo, da je milenijcem pri iskanju službe na prvem mestu plačilo. Kljub temu so veliko pomembnost dali tudi drugim dejavnikom. Prav tako so jim pomembne denarne nagrade za uspešno opravljeno delo. Na samem delovnem mestu pa so jim najbolj pomembni medosebni odnosi. Ugotovili smo tudi, da si mladi želijo ostati na delovnem mestu čim dlje časa. Pri menjavi službe pa so neodločni. Ob ponudbi višjega plačila v drugi organizaciji bi mogoče bili pripravljeni menjati službo, kljub slabšim pogojem. Menimo, da bi podjetja lahko mladim ponujala ustrezno plačilo za opravljeno delo ter jim sčasoma plačilo tudi poviševala (na podlagi uspešnosti in delovne dobe). Prav tako bi lahko organizirali razne team buildinge ter družabne dogodke, na katerih bi se zaposleni lahko povezali ter tako bolje komunicirali. S tem bi lahko izboljšali medosebne odnose. Pomembno je tudi, da se nadrejeni povežejo s svojimi zaposlenimi. Tu bi priporočali mentorstvo ter ustrezno vodenje. Milenijci so generacija, ki potrebuje nekoga, da jih vodi in usmerja ter jim daje povratne informacije.
Ključne besede: pričakovanja, dejavniki, plačilo, medosebni odnosi, mentorstvo
Objavljeno: 05.11.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (623,61 KB)

2.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
Učiteljevo zaznavanje socialne sprejetosti učencev z dodatno strokovno pomočjo
Mojca Drofelnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnji družbi drugačnost še vedno predstavlja velik dejavnik tveganja za zavračanje ali nesprejemanje pri vrstnikih. Mladostniki s posebnimi potrebami imajo pri medosebnih odnosih, navezovanju prijateljstev in sodelovanju z drugimi velikokrat več težav kot pa njihovi sovrstniki. Med mogočimi vzroki lahko omenimo specifičnost posebnih potreb ali pa druge morebitne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti ali nerazumevanje položaja posameznega mladostnika med vrstniki. Teoretični del magistrskega dela zajema splošno opredelitev socialnih odnosov, medosebnih odnosov med mladostništvom in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali, kako učitelji zaznavajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami pri vrstnikih. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, v katerem je sodelovalo petnajst učiteljev predmetne stopnje s štirih različnih osnovnih šol. Vsak izmed učiteljev je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomočjo. Intervju je sestavljen iz enajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje socialnih odnosov, zaznavanje socialne sprejetosti in na učiteljevo delo. Pri analizi intervjuja smo ugotovili, da učitelji pri normativnih učencih sprejemanje učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo pozitivno. Poročali so, da imajo učenci s posebnimi potrebami dobre medosebne odnose z vrstniki, ti pa jih sprejemajo in jim pomagajo. Med pogoji za sklepanje prijateljstva so učitelji kot pomembne poudarili predvsem splošne osebnostne lastnosti učenca.
Ključne besede: medosebni odnosi, socialna sprejetost, učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (823,70 KB)

4.
Odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci
Tara Bertalanič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota. Zapor je najpomembnejše sredstvo za kaznovanje in nadzor v družbi, kjer so zapornikom odvzete temeljne človekove pravice. In ravno zato imajo zaporski delavci zelo pomembno vlogo v življenju zapornikov, saj je za te pomembno, da je med njimi ter zaporskimi delavci vljuden, spoštljiv in pravičen odnos, ki jim omogoča čim boljše življenje znotraj zavoda. Za lažjo opredelitev in razumevanje njihovih odnosov, smo septembra 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, oddelek Murska Sobota, opravili raziskavo s strukturiranimi intervjuji obsojencev ter z anketnim vprašalnikom za zaposlene znotraj zavoda. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšni so odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci, preveriti vpliv postopkovne pravičnosti, spoštovanja na kvaliteto odnosov ter zaupanje, preveriti vpliv na zaznavo legitimnosti zaporskega osebja in preveriti vpliv dobrih odnosov za potrebo uporabe prisilnih sredstev zaporskega osebja. Rezultati raziskave so pokazali, da postopkovna pravičnost zaporskega osebja vpliva na dobre odnose med njim in obsojenci, hkrati so pokazali tudi, da dobri medosebni odnosi vplivajo na pozitivno zaznavo legitimnosti zaporskega osebja. Raziskava je pokazala tudi, da spoštovanje in pravičnost v postopkih zoper zaprte osebe s strani strokovnega osebja pozitivno vpliva na zaupanje zapornikov, hkrati pa so dobri medosebni odnosi podlaga za manjše število prekrškov ter posledično manjšo potrebo po uporabi prisilnih sredstev.
Ključne besede: diplomske naloge, obsojenci, zaporsko osebje, medosebni odnosi, spoštovanje
Objavljeno: 03.06.2020; Ogledov: 337; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (973,65 KB)

5.
Povej mi, kako si
Helena Cenc, Alja Drovenik, Urška Pliberšek, Tina Vollmeier, Kaja Vrščaj, Katja Zemljič, Nejc Zidar, Jan Perša, 2019, strokovna monografija

Opis: Depresija je ena izmed najpogostejših bolezni duševnega zdravja ter postaja vedno pomembnejša v vsakdanjem življenju, saj se njena prevalenca povečuje. Monografija Povej mi, kako si predstavlja delo projektne skupine študentov Univerze v Mariboru, ki je depresijo proučevala s partnerjema projekta iz lokalne skupnosti Hoče-Slivnica. Cilj projekta je bil ozavestiti javnost o problematiki depresije in zmanjšati stigmatizacijo duševnih bolezni. V delu so zajeti medicinski, psihološki, sociološki, ekonomski in pravni vidiki depresije, ki so pomembni za zgodnje odkrivanje te bolezni in za spremembe v prihodnosti, ki lahko pripomorejo k manjši stigmatizaciji. Zajeti so primeri dobrih praks in predlogi za izboljšanje posameznikovega počutja. Najpomembnejši dejavnik v boju proti depresiji so medosebni odnosi in socialna podpora, zato je najmanj, kar lahko naredimo, da nekoga nagovorimo: Povej mi, kako si.
Ključne besede: depresija, ekonomija, zdravstvo, pravo, medosebni odnosi
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 283; Prenosov: 37
URL Povezava na datoteko

6.
Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regije
Violeta Bahat Kmetič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije. Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092). Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 355; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Vpliv obremenjenosti medicinskih sester na medosebne odnose v zdravstveni negi
Ester Škerjanc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Poklic medicinske sestre je delo z ljudmi in za ljudi. Zavezuje ga profesionalna in etična odgovornost. Delo medicinskih sester je stresno in obremenjujoče. Problem, ki ga v magistrski nalogi izpostavljamo, je obremenjenost medicinskih sester na primarnem nivoju, predvsem v ambulantah družinske medicine in dispanzerjih za otroke, šolarje in mladino. Izpostavili smo vrste stresorjev-obremenitev, ki se pojavljajo na delovnem mestu in vpliv le teh na medosebne odnose v zdravstveni negi. V teoretičnem delu smo s pregledom domače in tuje literature opredelili pojme kot so obremenjenost, vrste obremenjenosti, stres, stresni dejavniki ter pomen komunikacije in razreševanje sporov v medosebnih odnosih. Za empirični del smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 medicinskih sester, zaposlenih v navedenih ambulantah v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo prikazali v obliki excelovih tabel ter s pomočjo SPSS programa. Iz rezultatov smo ugotovili, da se v 44% medicinske sestre pri svojem delu včasih počutijo obremenjene, izčrpane. Med bolj izpostavljenimi stresorji so naročanje po telefonu, sočasno opravljanje več delovnih nalog, administrativno delo (računalniško evidentiranje opravljenega dela z obračunavanjem zdravstvenih storitev, zdravstveno statistično poročanje), število obravnavanih pacientov, nenaročeni pacienti, kadrovska zasedba, delo preko polnega delovnega časa. Posledice obremenitve se najbolj pokažejo v utrujenosti, razdražljivosti, nerazpoloženosti. Medosebne odnose v 44% ocenjujejo kot dobre. Med najpogostejši vzroke, ki privedejo do napetosti, navajajo preobremenjenost z delom, nezadostno število kadra v ZN, nadomeščanje odsotnosti. Zaradi teh dejavnikov v 54% prihaja do sporov znotraj skupine. Predlog izboljšav na področju obremenjenosti je, da bi postalo delo na primarnem nivoju bolj vidno, merljivo in ovrednoteno. Potrebna bi bila sprememba v kadrovskih normativih za primarni nivo, priznanih s strani ZZZS, reorganizacija dela in prenova poklicnih aktivnosti in kompetenc, ki bi zagotovile ustrezno izobražen kader, predvsem za področje ambulant družinske medicine.
Ključne besede: Obremenjenost, Medosebni odnosi, Nesoglasja, Zdravstvena nega, Primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 693; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Vplivi konfliktov na organizacijsko klimo
Simona Škrilec, 2018, magistrsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju, tako zasebnem kakor tudi poslovnem, tvorimo medosebne odnose z različnimi ljudmi na različnih ravneh. Uspešni odnosi med dvema ali več posamezniki so pogojeni s komunikacijo, sodelovanjem, z zaupanjem in predvsem s spoštljivim odnosom do vseh udeležencev v organizaciji. Zaposleni tako gojijo večjo pripadnost in zaupanje do organizacije, kar pomeni, da se na tak način ustvarja pozitivna organizacijska klima. Čim prijetnejša je ta, tem zadovoljnejši in motivirani so zaposleni, kar posledično vpliva na večjo produktivnost. V nasprotnem primeru pa je slaba organizacijska klima odraz slabih medosebnih odnosov in pomanjkljivega komuniciranja, ki je posledica konfliktov in drugih oblik izražanja nezadovoljstva. Konflikt najpogosteje razumemo kot nasprotovanje, neskladje, prepir ali nesporazum, ki ga povzročajo različne situacije. Vsak konflikt, ki nastane v organizaciji, vpliva na zaposlene, kakor tudi na celotno organizacijo. Vplivi konfliktov na organizacijo niso le negativni, ampak prinašajo tudi številne pozitivne učinke, vendar le, če smo jih sposobni prepoznati. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem so podrobneje predstavljeni medosebni odnosi in njihove temeljne značilnosti. Pojasnjeno je tudi, kako nastajajo in kateri dejavniki vplivajo nanje. V tretjem poglavju je predstavitev organizacijske klime in njenih vrst. Razloženo je, kako ta vpliva na vedenje ljudi, opredeljene pa so tudi razlike med organizacijsko klimo in kulturo. Na koncu poglavja je predstavitev merjenja in spreminjanja organizacijske klime. V nadaljevanju teoretičnega dela so podrobneje opisane tudi vrste konfliktov in navedeni razlogi, ki privedejo do njih. Pojasnjene so tako pozitivne kot tudi negativne posledice konfliktov. Teoretični del zaključuje predstavitev načinov in metod za reševanje konfliktov ter načel za preprečevanje konfliktov. V empiričnem delu so najprej predstavljena izhodišča za raziskavo, ki vključuje opredelitev raziskovalnega problema z navedbo hipotez in s predstavitvijo poteka raziskave. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati. Med raziskavo je bilo ugotovljeno, da je temeljni vzrok za nastanek konfliktov v obravnavani organizaciji nezadostna komunikacija, ki je posledica predvsem pomanjkljivih in nerazumljivih informacij, povezanih z delom in nalogami. Zaposleni v obravnavani organizaciji se na konflikte najpogosteje odzivajo z reševanjem, ki temelji na pogovoru. Ugotovljeno je bilo tudi, da konflikti po mnenju zaposlenih negativno učinkujejo na organizacijo, saj zmanjšujejo delovno uspešnost in rušijo komunikacijske kanale med zaposlenimi. K uspešnemu reševanju konfliktov pa najpogosteje prispeva spoštljiv odnos med vsemi udeleženci konflikta.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, organizacijska klima, konflikti, vzroki konfliktov, odzivanje na konflikte, reševanje konfliktov
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 908; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

9.
Pomen vključevanja staršev v vzgojno-izobraževalni proces šole
Jernej Kovač, 2009, strokovni članek

Opis: Odnos med šolo in starši predstavlja enega ključnih dejavnikov, od katerega je odvisen otrokov vzgojno-izobraževalni uspeh. Zato so v prispevku prikazana nekatera znanstvena spoznanja, ki obravnavajo problematiko odnosa med šolo (učitelji) in starši. Predvsem smo želeli prikazati, da je za učenčev optimalni vzgojno-izobraževalni uspeh potrebno partnersko sodelovanje šole in staršev, ki temelji na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, upoštevanju drug drugega, upoštevanju individualnosti in oblik sodelovanja, v katerih lahko starši aktivno sodelujejo s šolo. V nadaljevanju predstavljamo dejavnike, ki negativno in pozitivno vplivajo na odnose med šolo in starši, na koncu prispevka pa še načrte za izboljšanje odnosa med starši in šolo, ki temeljijo predvsem na stalni podpori učiteljem s strokovnimi izpopolnjevanji in drugimi oblikami izobraževanja.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, učenci, starši, sodelovanje, medosebni odnosi, partnersko sodelovanje, vključevanje staršev, vzgojno-izobraževalni uspeh, vzajemni odnos, vloge, izobraževanje učiteljev
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 940; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (909,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vloga in pomen medosebnih odnosov v kolektivu osnovne šole
Tina Rezar, 2017, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo socialna bitja, ki smo nenehno izpostavljeni medosebnim odnosom. V današnjem svetu so odnosi gonilna sila človeštva, zato je zelo pomembno, da vzpostavljamo čim bolj zadovoljujoče in dobre medosebne odnose, sploh v vzgojno-izobraževalnem procesu. Velik del komunikacije temelji na neverbalni komunikaciji, saj lahko že s samo enim pogledom, kretnjo sočloveku sporočimo marsikaj. Bistvenega pomena je, da se o odnosih pogovarjamo, jih razvijamo in poskušamo ustvarjati pozitivne medčloveške odnose. Pravzaprav so odnosi umetnost, ki se je lahko naučimo in jo ves čas nadgrajujemo. Vsekakor pa pri ustvarjanju medosebnih odnosov potrebujemo veliko mero skladnosti, empatije in razumevanja drug drugega. V vzgojno-izobraževalnem procesu sta pogovor in razmišljanje o medosebnih socialnih interakcijah nujna. Medosebni odnosi v šolskem prostoru igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnostne strukture ter pomembno vplivajo na soustvarjanje pri oblikovanju in doseganju ciljev. Kadar je komunikacija kakovostna in odnosi pozitivni, je to lažje, bolj produktivno in zadovoljujoče. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se zdita pedagoškim delavcem vsakodnevna komunikacija in sprotno dogovarjanje o strokovnih temah s sodelavci zelo pomembna. Lastnosti, ki jih udeleženci raziskave najbolj cenijo, so prijaznost, vljudnost, odkritost, zaupanje, poštenost, spoštovanje, pripravljenost za sodelovanje in korektnost. Rezultati so pokazali, da starost in delovna doba v vzgojno-izobraževalnem procesu nista statistično povezani niti s povprečno stopnjo zadovoljstva z delom niti z ocenami glede kakovosti medsebojnih odnosov in vzdušja na delovnem mestu. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je dober način interne komunikacije v kolektivu osnovne šole pozitivno povezan s kakovostjo medosebnih odnosov.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, šolska klima, organizacijska klima, pedagoški delavci.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1235; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici