| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
OBDAVČITEV DOHODKOV ŠPORTNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Dalibor Nenić, 2014, diplomsko delo

Opis: Šport je spremljevalec razvoja človeške družbe in posledično tudi njen odraz. V današnji družbi ima šport velik vpliv, saj je postal industrija z velikim ekonomskim vplivom na gospodarstvo. In čeprav imajo športniki v družbi posebno vlogo, davčna zakonodaja Republike Slovenije športnikov ne opredeljuje kot posebno kategorijo. Zgolj v posameznih določbah se nanje neposredno sklicuje, vendar pojma ne definira. Zakon o dohodnini deli davčne zavezance po domicilu, torej na rezidente in nerezidente. Dohodki rezidentov so obdavčeni po svetovnem dohodku, medtem ko so dohodki nerezidentov obdavčeni po viru dohodka. Rezidentom Slovenije se enkrat letno odmeri davek od dohodka, t. i. dohodnina. Posebno pozornost je potrebno nameniti razločevanju med športnikom, ki je precej ohlapen pojem, ter poklicnim in vrhunskim športnikom, ki sta posebni kategoriji. Športnik je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje zakonske kriterije, kar pa ne pomeni, da bo za svojo aktivno ukvarjanje s športom tudi obdavčena. Poklicni športni deluje na trgu kot samostojni podjetnik. V kolikor vrhunski športnik izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, je upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost. Športnik lahko v okviru svojega udejstvovanja v športu prejema dohodke iz različnih virov. Bodisi gre za dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, bonitete, dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, dohodek iz osebnostnih pravic, drugih dohodkov, sponzorske pogodbe itd.. Bistveno je predvsem razločevanje, kdo je upravičen do dohodka, iz katerega vira ga je pridobil ter kakšna je stopnja obdavčitve. Sodobna praksa opravljanja storitev s področja športa se odmika od tradicionalnega pojmovanja, saj nekateri športniki ustanavljajo družbe, ki delujejo kot ponudniki storitev, katere opravlja športnik. Davčni zavezanec je v tem primeru pravna oseba. Razlog je v višini obdavčitve dohodka pravne osebe in fizične osebe. Globalno gospodarstvo ter izvajanje storitev znotraj Evropske unije ter tretjih držav, lahko pripelje do položaja, da dve državi obdavčita isti dohodek. V tem primeru pride do dvojnega obdavčenja, ki ga skušajo države odpraviti z različnimi bilateralnimi ali multilateralnimi pogodbami.
Ključne besede: šport, športnik, poklicni športnik, rezident, nerezident, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, samostojni podjetnik, davčna osnova, mednarodno obdavčenje
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 888; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (952,40 KB)

10.
OBDAVČITEV DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE PO NAČELU VIRA DOHODKA
Mira Sitar, 2016, magistrsko delo

Opis: Mednarodna mobilnost delavcev povzroča veliko težav v smislu davčne obravnave njihovih dohodkov. Za namen obdavčitve je treba proučiti vsebine dogovorov med delavci in delodajalci, na podlagi katerih se delo opravlja v tuji državi, ter na podlagi posameznega primera določiti davčne posledice tako za delodajalce, kot za čezmejne delavce. Čezmejni delavci se včasih težko znajdejo v poplavi vseh davčnih pravil, ki jih morajo upoštevati. Pri opravljanju dela v tujini morajo namreč upoštevati nacionalne zakonodaje relevantnih držav, to je države rezidentstva in držav, v katerih opravljajo svoje delo, ter tudi mednarodne zakonodaje, predvsem mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Komentar Vzorčne konvencije OECD je zelo pomemben vir za običajno razlago mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Po splošnem pravilu iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja ima država, v kateri se delo opravlja, pravico do obdavčitve tistih dohodkov posameznikov, ki se nanašajo na delo v tej državi. Pri določanju pravice do obdavčitve po načelu vira dohodka pa mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja določajo tudi izjemo, na podlagi katere država vira nima pravice do obdavčitve dohodka iz zaposlitve, ne glede na to, da se delo opravlja na ozemlju te države. Teza magistrskega dela je, da slovenska davčna zakonodaja sledi določilom in navodilom OECD, vendar pa to ni zagotovilo, da pri mednarodnem obdavčevanju ne pride do neskladij in morda celo dvojne obdavčitve dohodkov. Ker mednarodna zakonodaja, torej mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ne definira nekaterih izrazov, ki jih uporablja, se v določenih primerih za namen določanja pomena posameznega izraza uporablja nacionalna zakonodaja držav pogodbenic. Pri določanju pomena izraza, ki ni definiran v mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja je v pomembno pomoč Komentar Vzorčne konvencije OECD. Vendar pa predvsem zaradi svobode držav pri interpretaciji izrazov iz mednarodnih pogodb po nacionalni zakonodaji prihaja do pomembnih nesoglasij v zvezi s pravico do obdavčitve posameznega dohodka v posamezni državi, zaradi česar se kljub sklenjenim pogodbam o izogibanju dvojnega obdavčevanja slednje vseeno pojavlja. Takšna interpretacija določb pa običajno pomeni tudi precejšnjo negotovost davčnih zavezancev, posredno pa tudi oviro pri mednarodnem poslovanju tako družb kot zaposlenih. Upoštevaje določbe slovenske davčne zakonodaje, Vzorčne konvencije OECD in njenega Komentarja ter analizo in izpostavljeno problematiko iz domače in tuje literature, v tem delu analiziram vsebino določb, ki vplivajo na mednarodno obdavčenje dohodkov iz zaposlitve po načelu vira dohodka, hkrati pa predstavljam problematiko na tem področju. Opravljena analiza obsega predvsem izraze »zaposlitev«, »delodajalec« in »dohodki iz zaposlitve« iz 1. in 2. odstavka 15. člena Vzorčne konvencije OECD o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki določa pravila glede mednarodnega obdavčevanja dohodka iz zaposlitve. Hkrati pa analiziram problematiko v zvezi z interpretacijo določb, ki izhaja iz tuje literature, in podajam svoje primere, na podlagi katerih pojasnjujem problematiko, ki nastaja na področju mednarodnega obdavčevanja dohodkov iz zaposlitve. Menim, da mednarodna in slovenska davčna zakonodaja ter uveljavljene interpretacije in prakse precej dobro sledijo hitrim spremembam v poslovnem okolju, vendar pa je prostora za izboljšave še veliko. S poenotenjem interpretacije izrazov in s tem pravil glede obdavčevanja ter z nekaterimi postopkovnimi poenostavitvami na področju mednarodnega obdavčevanja bi bila poslovanje mednarodnih podjetij in delo čezmejnih delavcev verjetno veliko lažja.
Ključne besede: mednarodno obdavčenje, načelo obdavčitve po viru dohodka, dohodnina, vir dohodka, dohodek iz zaposlitve, čezmejni delavci, izogibanje dvojnega obdavčevanja, pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja, Komentar Vzorčne konvencije OECD, Vzorčna konvencija OECD
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1156; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (974,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici