| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
RAZKRITJA INFORMACIJ O (PO) ODSEKIH V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH VELIKIH DRUŽB
Daniel Zdolšek, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Splošno sprejeta pravila računovodenja dajejo podjetjem in njihovim vodstvom možnost diskrecijske izbire, da znotraj dovoljenega nabora možnih metod in razkritij izberejo metode računovodenja in razkritja po svoji presoji. Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločanje podjetij (vodstev podjetij) glede razkrivanja ali prikrivanja računovodskih informacij, je obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo. Izsledki raziskave kažejo, da tri četrtine slovenskih (po velikosti) velikih družb ne razkriva informacij o (po) odsekih v svojih letnih poročilih. Prav tako obseg (število) razkritih informacij po odsekih glede na splošno sprejeta pravila računovodenja (Slovenske računovodske standarde) pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, ni odvisen od dejavnikov (lastnosti podjetja), kot so velikost podjetja, finančno vzvodje podjetja, dobičkonosnost podjetja, stopnja rasti podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. V več preteklih raziskavah je imelo več teh dejavnikov vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, vendar pri proučitvi vzorca družb, katerih vrednostni papirji so bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev in ne tistih, katerih vrednostni papirji niso bili uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev. Edini dejavnik, ki ima vpliv na obseg razkritih informacij o (po) odsekih, je tisti, ki kaže, ali podjetje deluje v proizvodni dejavnosti. Proučitev ravnanja (obnašanja) vodstev podjetij glede razkrivanja posameznih (vrst) informacij po odsekih v letnih poročilih pri tistih slovenskih (po velikosti) velikih družbah, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih, kaže, da sta glede ravnanja vodstev podjetij pomembni dejstvi, ali je podjetje razkrilo svoje obveznosti do virov sredstev po odsekih in ali je podjetje razkrilo svoje prihodke po odsekih. Razkritje obveznosti do virov sredstev po odsekih v letnem poročilu tako na splošno opredeljuje vzorec razkrivanja podjetja glede ravnanja vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih. Dejavniki, ki imajo vpliv na ravnanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, so velikost podjetja, obstoj takšnega imetnika deleža podjetja, ki podjetje obvladuje, in obstoj obvladujočega podjetja drugemu podjetju. Izidi proučevanega vzorca družb, ki informacije po odsekih razkrivajo v letnih poročilih in katerih vrednostni papirji praviloma niso uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, kažejo, da stroški (bremena), povezani z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, niso pomemben dejavnik, ki bi imel vpliv na obseg (število) razkritih informacij o (po) odsekih v letnem poročilu (glede na v raziskavi proučevane dejavnike). Ima pa obstoj stroškov (bremen), povezanih z (možnimi) škodljivimi učinki za podjetje, na katere je podjetje občutljivo, vpliv na ravnanje (obnašanje) vodstva podjetja pri razkrivanju informacij po odsekih, zaradi katerih vodstvo podjetja razkritje le nekatere posamezne vrste informacij o (po) odsekih v letnem poročilu.
Ključne besede: računovodsko poročanje, razkritja, računovodska razkritja, računovodske informacije, letno poročilo, poslovni odsek, poročanje po odsekih, slovenski računovodski standardi (SRS), poročanje o odsekih, mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), razvoj, stroški; povezani z možnimi škodljivimi učinki za podjetje, tveganja, kazalec (indeks) razkrivanja, (vedenjski) vzorec razkrivanja, odločanje o razkrivanju informacij
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2228; Prenosov: 77
URL Povezava na celotno besedilo

52.
PERCEPCIJA VLOGE IN UČINKOVITOSTI NOTRANJE REVIZIJE PRI UPORABNIKIH V FARMACEVTSKI DEJAVNOSTI
Mira Rataj Siročić, 2011, magistrsko delo

Opis: Notranja reviyija je danes v poslovnem svetu prepoznana kot ključna aktivnost, ki je prešla že različne faze. Če je včasih delovala v smislu naknadnega odkrivanja nepravilnosti in napak v sistemu notranjih kontrol ter skladnosti s pravili, pa se v sedanjih globalnih in kriznih časih njena vloga spreminja v smer proaktivnega delovanja in partnerskih odnosov med vsemi deležniki (poslovodstvom, revidiranci, revizijskimi komisijami/odbori itd.). S tem se povečuje tudi njena učinkovitost ter dodajanje vrednosti organiyaciji.
Ključne besede: notranje revidiranje, vloga notranje revizije, učinkovitost, dodana vrednost, sistem notranjih kontrol, uprava, računovodja, revidiranci, upravljanje, revizijska komisija, obvladovanje tveganj, tveganje prevar, mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeks strokovnih načel, kodeks poklicnoetičnih načel, podajanje zagotovil, svetovanje, farmacevtska dejavnost
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1954; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

53.
PRIHODNOST NAČELA POVEZANOSTI POSLOVNE IN DAVČNE BILANCE V EVROPSKI UNIJI
Mateja Štifter, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Harmonizacija računovodstva in neposrednih davkov sta področji, katerima Evropska komisija posveča veliko pozornosti. EU je z sprejetjem 4. in 7. direktive ter MSP in kasneje MSRP naredila velik korak na področju računovodstva ter povezanosti znotraj EU. S tem so države članice postale bolj povezane, saj so bili njihovi temeljni računovodski izkazi lažje primerljivi. To pa je pripomoglo k obsežnejšemu meddrždavnemu poslovanju podjetij. Področje neposrednih davkov pa ni dohitevalo sprememb računovodstva, zaradi tega so države članice še vedno bile obdavčene dvojno. Zato je EU predlagala enotno davčno osnovo, ki pa ne pomeni enotne davčne stopnje. Države članice razmišljajo v smeri sprejetja skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dohodka prvnih oseb in v ta namen je Evropska komisija pripravila predlog o sprejetju direktive Sveta o CCCTB. Dokončna odločitev v tej smeri je ostala v rokah držav članic, EU pa je do sedaj naredila vse, da je to področje čim bolj nazorno prikazala javnosti. Kakšna bo prihodnost na področju računovodstva in davkov, si lahko vsak drugače zamišlja, zagoto pa je, da se bo nadaljeval proces harmonizacije.
Ključne besede: poslovna bilanca stanja, davčna bilanca stanja, načelo povezanosti, Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Slovenski računovodski standardi, neposredni davki, skupna konsolidirana davčna osnova za davek od dohodka pravnih oseb, harmonizacija, odvisnost.
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 1155; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (462,09 KB)

54.
SPREMINJANJE PREMOŽENJSKO - FINANČNEGA STANJA ZAVAROVALNIC PRED UVEDBO SOLVENTNOSTI II
Vladoša Lutar Markovič, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Biti priča pomembnega razvoja novega solventnostnega režima za zavarovalnice iz držav članic Evropske skupnosti, kot je režim Solventnost II, je neponovljivo. Vse od zametkov idej, ki so se pojavile v letu 2000, pa do danes, leta 2012, je potekal razvoj novega kompleksnega režima solventnosti, imenovanega Solventnost II. Pri tem projektu so pod okriljem Evropske komisije intenzivno sodelovali Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA in zavarovalnice držav članic ES. Razvoj novega režima je potekal zelo odprto skladno s štiristopenjskim Lamfalussyjevim procesom, pri čemer je bila želja, da bi se v izvajanje kvantitativnih študij učinkov med razvojem režima vključile številne zavarovalnice iz Skupnosti. Kvantitativne študije učinkov novega solventnostnega režima na premoženjsko-finančno stanje zavarovalnic (ang. QIS Quantitative Impact Study), s pomočjo katerih se je gradil in razvijal nov solventnostni režim, so se večkrat ponavljale. Zato so bile zavarovalnicam iz držav članic ES dane možnosti spoznavati ter proučevati, kaj jim bo nov režim doprinesel. Z raziskavo v magistrski nalogi smo predstavili ključne izzive, s katerimi se bodo morale zavarovalnice soočiti pri sprejemu novega solventnostnega režima, in hkrati pomembnejše spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) na področju premoženjsko–finančnega stanja zavarovalnic v ES. Ugotovitve so pokazale, da so zavarovalnice, zlasti tiste, ki poročajo v skladu z MSRP, že s sedanjo strukturo premoženjsko-finančnega stanja v glavnem solventne tako po zahtevah trenutnega kot tudi prihajajočega solventnostnega režima. Kakšen bo učinek novega solventnostnega režima bomo lahko zares spoznali čez čas, ko se bo nova direktiva Solventnosti II v popolnosti implementirala v zavarovalnicah.
Ključne besede: Nov solventnostni režim za zavarovalnice, direktiva Solventnost II, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA, Lamfalussyjev proces, kvantitativna študija QIS, mednarodni računovodski standardi MSRP, implementirala.
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1765; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

55.
56.
57.
58.
59.
60.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici