| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
34.
35.
36.
MEDNARODNA TRGOVINA Z VINOM NA PRIMERU PODJETJA JERUZALEM ORMOŽ VVS D.D.
Katja Kosec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil, proučiti obstoječe možnosti za mednarodno trgovino z vinom in poiskati nove. Raziskava je potekala s pomočjo podjetja Jeruzalem Ormož, od koder smo črpali večino podatkov. Proučili smo trenutno stanje podjetja in njegovo trgovanje na tujih trgih. Po proučitvi stanja smo se lotili iskanja neizkoriščenih možnosti, opredelili smo probleme in rešitve. S pomočjo izdelave vizije za obdobje 5 let smo bolj natančno začrtali želene cilje podjetja in jih tudi natančno opisali. Ob koncu smo dodali tudi krajši empirični del, iz katerega je razvidno, da se vsi zajeti vinarji zelo trudijo prodreti na tuje trge in uspeti na njih.
Ključne besede: vino, mednarodna trgovina, Jeruzalem Ormož, izvoz, plan, vizija
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 1725; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (376,76 KB)

37.
KROG MULTILATERALNIH TRGOVINSKIH POGAJANJ SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE "DOHA RAZVOJNA AGENDA" - CILJI IN IZZIVI
Vesna Žmavc, 2010, diplomsko delo

Opis: STO je prostor oziroma institucija, ki pomaga državam, da uredijo probleme mednarodne trgovine. Nastala je 1. januarja 1995 in sicer na podlagi GATT-a. GATT se je v glavnem ukvarjal s trgovino z blagom, STO se ukvarja s trgovino v storitvah in s trgovanjem v zvezi z izumi, stvaritvami in modeli. Naloge Svetovne trgovinske organizacije so zagotoviti stabilnost, predvidljivost in čim večjo sprostitev mednarodnih trgovinskih tokov. Značilnosti STO so: univerzalnost organizacije, dograjen način reševanja mednarodnih trgovinskih sporov, možnost spremembe načina glasovanja, strožji in trdneje postavljeni kriteriji. Načela STO so: trgovina brez diskriminacije, prosta trgovina, predvidljivost, promoviranje poštene konkurence, spodbujanje razvojne in gospodarske reforme. GATT je nastal kot posledica želje, da bi ustanovili Mednarodno trgovinsko organizacijo. Želeli so oblikovati organizacijo, ki naj bi poleg Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za obnovo in razvoj predstavljala enega izmed treh stebrov Bretton-Woodske institucije. Njen osnovni namen naj bi bil zagotavljanje stabilnega in predvidljivega mednarodnega trgovinskega okolja, ki bo omogočalo nadaljnjo liberalizacijo in rast svetovne trgovine ter rast zaposlovanja in investicij. V okviru GATT-a so potekali naslednji krogi pogajanj: prvi krog pogajanj v Ženevi, drugi krog pogajanj v Annecycu, tretji krog pogajanj v Torqayu, četrti krog pogajanj v Ženevi, Kennedyjev krog pogajanj, Tokijski krog pogajanj in Urugvajski krog pogajanj. Krog pogajanj v Dohi je bil ustanovljen na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Dohi, v Katarju novembra leta 2001. Vlade so se strinjale, da se bodo pogajale o dodatnih carinskih znižanjih (s posebnim osredotočenjem na izvoz držav v razvoju), o vključevanju obstoječih pogajanj o storitvah v Dohin krog pogajanj in o uveljavljanju pomembne liberalizacije trgovine kmetijskih proizvodov. V kmetijstvu so se strinjali, da bodo zmanjšali ovire vstopa na trg, da bodo odstranili subvencije za kmetijski izvoz in zmanjšali subvencije domače proizvodnje. Vlade so se strinjale, da bodo raziskale vidike odnosa med trgovino in okoljem. Ključna področja pogajanj v Dohi so: razvoj, kmetijstvo, storitve in okolje. Razlogi za podaljševanje pogajanj v Dohi so: odstranitev carin, kmetijska blaginja, večanje produktivnosti, trgovina med državami v razvoju in izboljšan dostop do trga. Cilji Dohe so predvsem v kmetijstvu zmanjšati vse oblike izvoznih subvencij in domače podpore za trgovino, pri storitvah liberalizirati vse kategorije storitev, pri industrijskih izdelkih zmanjšati carine, na področju regionalnih trgovinskih sporazumov izboljšati postopke pravil STO in izboljšati izvedbo mehanizma za reševanje sporov. Za Doho predstavljajo izziv regionalne agende, saj so se te še vedno ukvarjale s težavami globalne socialne izključenosti. To so bile predvsem afriške, karibske in pacifiške države.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, GATS, Doha, mednarodna trgovina, krogi pogajanj, kmetijstvo, carine, investicije, storitve, ministrska konferenca, pogajanja.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 1810; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (819,12 KB)

38.
VZPON REGIONALIZMA V MEDNARODNEM TRGOVINSKEM SISTEMU
Tina Veronik, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetovna trgovinska organizacija STO je leta 1995 nadomestila svojega predhodnika, GATT. Temelji na liberalizaciji svetovne trgovine, sproščanju carin in drugih trgovinskih ovir. Najpomembnejši element vsake organizacije so njene članice. Bodoče države članice morajo izpolnjevati stroge pogoje, katere določi STO. Članstvo STO danes šteje 153 članic. Regionalne ekonomske integracije imajo pomembno vlogo v menjalnih odnosih svojih članic in v STO. Ekonomske integracije pripomorejo k večji blaginji prebivalstva in k hitrejši liberalizaciji svetovne trgovine. Nekatere najpomembnejše REI so EU, NAFTA, MERCOSUR in APEC. Te integracije so si po strukturi, stopnji institucionaliziranosti in značilnostih različne, vendar je pri vseh zaznati poglobljeno integracijo in poenoteno poslovanje. Na vprašanje ali so regionalne ekonomske integracije in multilateralni trgovinski sitem prijatelji, tujci ali sovražniki, bi lahko odgovorili, da so znanci
Ključne besede: regionalizem, multilateralizem, WTO, GATT, svetovna trgovinska organizacija, regionalne ekonomske integracije, REI, NAFTA, EU, MERCOSUR, APEC, liberalizacija trgovine, mednarodna trgovina
Objavljeno: 08.11.2010; Ogledov: 1272; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (393,16 KB)

39.
REGIONALNA EKONOMSKA INTEGRACIJA NAFTA IN NJENI EKONOMSKI ODNOSI Z EU
Nataša Mastnak, 2010, diplomsko delo

Opis: Severnoameriški prostotrgovinski sporazum, ki je stopil v veljavo leta 1994 sestavljajo tri države članice-ZDA, Mehika in Kanada. Sporazum povezuje tri zelo različne države, ki so se med seboj povezale, da bi med seboj boljše sodelovale in postale bolj konkurenčne v svetu. NAFTA ureja pravila trgovanja med članicami in v praksi pomeni postopno odstranjevanje vseh možnih ovir v trgovanju med članicami. Sporazum ima na vse tri članice različne učinke, vsem je skupno, da jim je prinesel tako koristi kot tudi negativne posledice. Veliko je kritik na račun NAFTE, nekaj izmed njih je upravičenih, nekaj pa samo izraz političnih in drugih prepričanj. V nečem se pa tako kritiki, kot tisti, ki so z NAFTO sorazmerno zadovoljni, strinjajo in to je, da NAFTA ni izpolnila vseh pričakovanj, glede dejanskih učinkov na gospodarstva vseh treh članic. Pomembna dosežka integracije sta sporazuma o sodelovanju na področju dela in pa varstva okolja. Za prihodnost je načrtovana širitev integracije, s čimer pa se veliko ljudi ne strinja. Vse tri države članice so med seboj zelo povezane, posebej ZDA so zelo pomembna trgovinska partnerica preostalih dveh članic. NAFTA in EU med seboj nimata podpisanega nobenega sporazuma na tej ravni, je pa zato sodelovanje med državami članicami NAFTE in EU veliko boljše in bolj poglobljeno, predvsem EU in ZDA sta zelo veliki partnerici pa tudi tekmici, saj njuni gospodarstvi skupaj predstavljata skoraj polovico svetovne ekonomije. Tudi za Slovenijo so članice NAFTE zelo pomembne, predvsem ZDA; blagovna menjava med njima je veliko večja kot pa trgovanje Slovenije z Mehiko ali Kanado. Tako da če na kratko povzamemo-NAFTA je sporazum in integracija, ki je na začetku obetala veliko več, kot pa je kasneje dejansko izpolnila, ima tako prednosti kot slabosti, kar pa ima tako ali tako vsaka stvar v življenju, odvisno iz katerega zornega kota gledamo in odvisno od tega, kaj želimo. Tako da lahko rečemo, da je še vedno prostor in čas za izboljšave obstoječe integracije, vendar le, če bo za to interes na vseh straneh.
Ključne besede: NAFTA, EU, regionalna ekonomska integracija, območje proste trgovine, odstranitev ovir, ekonomska unija, povezovanje držav, konkurenčnost, statistika trgovinskih odnosov, sporazumi, statistični indikatorji, posledice integriranja držav, mednarodna trgovina, odnosi med državami, Slovenija.
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 3454; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (352,64 KB)

40.
RAZVOJ IN GIBANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV V MEDNARODNI TRGOVINI
Jasmina Sadek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Transport je eden najbolj pomembnih faktorjev za mednarodno trgovanje. Vedno nižji stroški transporta so šele omogočili globalizacijo in takšno trgovino, ki jo danes poznamo. Zaradi visoke konkurenčnosti na mednarodnem trgu pa so transportni stroški lahko ključna konkurenčna prednost. V preteklosti se tega še nismo tako zavedali, danes pa se posveča temu področju večja pozornost, kot kažejo številne analize in raziskave. Iz raziskav lahko vidimo, kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na transportne stroške. Poznavanje teh dejavnikov je ključnega pomena za minimiziranje transportnih stroškov, tako lahko že napačna izbira transportnega nosilca, kot smo prikazali, pomeni nepotreben dodaten transportni strošek. Za države v razvoju in nerazvite države je prav transport ključni faktor, preko katerega se lahko vključijo na mednarodni trg. Zato so investicije v izgradnjo infrastrukture tako pomembne. Danes se pa vedno bolj soočamo s težavami v transportu kot so to zastoji in onesnaževanje. Trenutno najbolj diskutirani temi na politični ravni so ravno ti dve. Zato se tudi iščejo rešitve kot so to inteligentno zgrajene infrastrukture, ki zmanjšajo zastoje, nesreče in izpušne pline ali pa nove tehnologije v transportu, ki tudi zmanjšajo onesnaževanje. To so tudi glavne problematike, za katero skuša Evropska Unija najti primerne rešitve in strategije. Pomembnost transporta in vpliv transportnih stroškov se bo še povečala, predvsem ko se bodo še ostale države vključile na mednarodni trg.
Ključne besede: Transportni stroški, cena, mednarodna trgovina, Evropska Unija, razvite države, države v razvoju, stroškovne spremenljivke, kombinirani transport, infrastruktura, razdalja
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 1522; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (605,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici