| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
KONKURENČNOST AMERIŠKEGA IN EVROPSKEGA GOSPODARSTVA NA OSNOVI GIBANJA DEVIZNEGA TEČAJA
Dražen Jankovič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Združene države Amerike in Evropska unija sta največji gospodarski velesili na svetu, ki skupaj prispevata več kot polovico celotnega ekonomskega outputa. Prav tako prispevata največji delež v svetovni trgovini, zato je pomembno gibanje deviznega tečaja dolarja in evra, ki ima lahko velike posledice tudi na globalnem tržišču. Devizni tečaj je cena tujega denarja izražena v domačem denarju. Poleg določanja cene med dvema valutama ima devizni tečaj še več funkcij v ekonomiji, ena pomembnejših je tudi določanje mednarodne konkurenčnosti države v povezavi z gibanjem indeksa cen oz. inflacijo. Empirična raziskava je pokazala, da je ameriški dolar realno depreciral skozi zadnje desetletje, kar pomeni, da se je izboljševala mednarodna konkurenčnost ZDA, medtem ko je evro apreciral v istem obdobju in posledično se je poslabšala mednarodna konkurenčnost. Pomembno vlogo pri oblikovanju deviznega tečaja pa je imela globalna finančna kriza leta 2008, ki je spremenila trend gibanja dolarja, ki je začel pridobivati na vrednosti, kakor tudi evra, ki je začel izgubljati na vrednosti.
Ključne besede: Združene države Amerike, ameriški dolar, Evropska unija, evro, devizni tečaj, depreciacija (devalvacija), apreciacija (revalvacija), realni bilateralni devizni tečaj, realni efektivni devizni tečaj, teorije deviznega tečaja, mednarodna konkurenčnost
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 1750; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (363,81 KB)

6.
DEVIZNI TEČAJ DINARJA IN KONKURENČNOST SRBSKEGA GOSPODARSTVA
Irena Ratković, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Delo diplomskega seminarja z naslovom Devizni tečaj dinarja in konkurenčnost srbskega gospodarstva je razdeljeno na dva dela, teoretični, ki vsebuje že znana dejstva in empirični, ki vsebuje statistične podatke in predstavijo srbsko gospodarstvo. V teoretičnem delu je pomembna opredelitev deviznega tečaja in njegove definicije. Tukaj smo predstavili, nominalni, realni in efektivni devizni tečaj, klasifikacijo (po IMF) in teorije oblikovanja deviznih tečajev, kot so plačilnobilančna teorija, teorija paritete kupne moči, monetarna ali denarna teorija in premoženjska ali portfeljska teorija. Tudi politična situacija v državi močno vpliva na gibanje deviznih tečajev in s tem tudi na konkurenčnost gospodarstva. Prav zato je pomembna tudi predstavitev srbskega gospodarstva, če namreč vemo, kaj se je dogajalo v državi tako na političnem kot na ekonomskem področju, lažje razumemo razmere v državi. Kazalniki, kot so globalna konkurenčnost, konkurenčnost turizma in kreditni ugled še dodatno oblikujejo sliko gospodarstva. V teoretičnem delu smo predstavili še deviznotečajno politiko v Srbiji. Na to smo navezali empirični del, ki predstavlja izračune nominalnega, realnega in efektivnega deviznega tečaja v obdobju od 2003 do 2008. Pri empiričnem delu smo upoštevali največje izvozne partnerice Srbije v tem obdobju. Najprej smo predstavili nominalni devizni tečaj dinarja v primerjavi z vsako izvozno partnerico. Temu so sledili izračuni realnega deviznega tečaja, ki so nam povedali, če je domače (srbsko) gospodarstvo pridobilo ali izgubilo na konkurenčnosti v primerjavi s svojim partnerjem. Na koncu smo izračunali nominalni efektivni in realni efektivni devizni tečaj. Pri nominalnem efektivnem deviznem tečaju smo pogledali, kako se giblje valuta (dinar) v odnosu na tehtano povprečje valut drugih držav, vključenih v košarici. Pri realnem efektivnem deviznem tečaju smo nominalni efektivni devizni tečaj tako prilagodili, da je postal uporaben za merjenje mednarodne konkurenčnosti države.
Ključne besede: Ključne besede: bilateralni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, deviznotečajna politika, mednarodna konkurenčnost in Srbija.
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1796; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (495,15 KB)

7.
REGIONALNA EKONOMSKA INTEGRACIJA NAFTA IN NJENI EKONOMSKI ODNOSI Z EU
Nataša Mastnak, 2010, diplomsko delo

Opis: Severnoameriški prostotrgovinski sporazum, ki je stopil v veljavo leta 1994 sestavljajo tri države članice-ZDA, Mehika in Kanada. Sporazum povezuje tri zelo različne države, ki so se med seboj povezale, da bi med seboj boljše sodelovale in postale bolj konkurenčne v svetu. NAFTA ureja pravila trgovanja med članicami in v praksi pomeni postopno odstranjevanje vseh možnih ovir v trgovanju med članicami. Sporazum ima na vse tri članice različne učinke, vsem je skupno, da jim je prinesel tako koristi kot tudi negativne posledice. Veliko je kritik na račun NAFTE, nekaj izmed njih je upravičenih, nekaj pa samo izraz političnih in drugih prepričanj. V nečem se pa tako kritiki, kot tisti, ki so z NAFTO sorazmerno zadovoljni, strinjajo in to je, da NAFTA ni izpolnila vseh pričakovanj, glede dejanskih učinkov na gospodarstva vseh treh članic. Pomembna dosežka integracije sta sporazuma o sodelovanju na področju dela in pa varstva okolja. Za prihodnost je načrtovana širitev integracije, s čimer pa se veliko ljudi ne strinja. Vse tri države članice so med seboj zelo povezane, posebej ZDA so zelo pomembna trgovinska partnerica preostalih dveh članic. NAFTA in EU med seboj nimata podpisanega nobenega sporazuma na tej ravni, je pa zato sodelovanje med državami članicami NAFTE in EU veliko boljše in bolj poglobljeno, predvsem EU in ZDA sta zelo veliki partnerici pa tudi tekmici, saj njuni gospodarstvi skupaj predstavljata skoraj polovico svetovne ekonomije. Tudi za Slovenijo so članice NAFTE zelo pomembne, predvsem ZDA; blagovna menjava med njima je veliko večja kot pa trgovanje Slovenije z Mehiko ali Kanado. Tako da če na kratko povzamemo-NAFTA je sporazum in integracija, ki je na začetku obetala veliko več, kot pa je kasneje dejansko izpolnila, ima tako prednosti kot slabosti, kar pa ima tako ali tako vsaka stvar v življenju, odvisno iz katerega zornega kota gledamo in odvisno od tega, kaj želimo. Tako da lahko rečemo, da je še vedno prostor in čas za izboljšave obstoječe integracije, vendar le, če bo za to interes na vseh straneh.
Ključne besede: NAFTA, EU, regionalna ekonomska integracija, območje proste trgovine, odstranitev ovir, ekonomska unija, povezovanje držav, konkurenčnost, statistika trgovinskih odnosov, sporazumi, statistični indikatorji, posledice integriranja držav, mednarodna trgovina, odnosi med državami, Slovenija.
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 3471; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (352,64 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici