| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KROG MULTILATERALNIH TRGOVINSKIH POGAJANJ SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE "DOHA RAZVOJNA AGENDA" - CILJI IN IZZIVI
Vesna Žmavc, 2010, diplomsko delo

Opis: STO je prostor oziroma institucija, ki pomaga državam, da uredijo probleme mednarodne trgovine. Nastala je 1. januarja 1995 in sicer na podlagi GATT-a. GATT se je v glavnem ukvarjal s trgovino z blagom, STO se ukvarja s trgovino v storitvah in s trgovanjem v zvezi z izumi, stvaritvami in modeli. Naloge Svetovne trgovinske organizacije so zagotoviti stabilnost, predvidljivost in čim večjo sprostitev mednarodnih trgovinskih tokov. Značilnosti STO so: univerzalnost organizacije, dograjen način reševanja mednarodnih trgovinskih sporov, možnost spremembe načina glasovanja, strožji in trdneje postavljeni kriteriji. Načela STO so: trgovina brez diskriminacije, prosta trgovina, predvidljivost, promoviranje poštene konkurence, spodbujanje razvojne in gospodarske reforme. GATT je nastal kot posledica želje, da bi ustanovili Mednarodno trgovinsko organizacijo. Želeli so oblikovati organizacijo, ki naj bi poleg Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za obnovo in razvoj predstavljala enega izmed treh stebrov Bretton-Woodske institucije. Njen osnovni namen naj bi bil zagotavljanje stabilnega in predvidljivega mednarodnega trgovinskega okolja, ki bo omogočalo nadaljnjo liberalizacijo in rast svetovne trgovine ter rast zaposlovanja in investicij. V okviru GATT-a so potekali naslednji krogi pogajanj: prvi krog pogajanj v Ženevi, drugi krog pogajanj v Annecycu, tretji krog pogajanj v Torqayu, četrti krog pogajanj v Ženevi, Kennedyjev krog pogajanj, Tokijski krog pogajanj in Urugvajski krog pogajanj. Krog pogajanj v Dohi je bil ustanovljen na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Dohi, v Katarju novembra leta 2001. Vlade so se strinjale, da se bodo pogajale o dodatnih carinskih znižanjih (s posebnim osredotočenjem na izvoz držav v razvoju), o vključevanju obstoječih pogajanj o storitvah v Dohin krog pogajanj in o uveljavljanju pomembne liberalizacije trgovine kmetijskih proizvodov. V kmetijstvu so se strinjali, da bodo zmanjšali ovire vstopa na trg, da bodo odstranili subvencije za kmetijski izvoz in zmanjšali subvencije domače proizvodnje. Vlade so se strinjale, da bodo raziskale vidike odnosa med trgovino in okoljem. Ključna področja pogajanj v Dohi so: razvoj, kmetijstvo, storitve in okolje. Razlogi za podaljševanje pogajanj v Dohi so: odstranitev carin, kmetijska blaginja, večanje produktivnosti, trgovina med državami v razvoju in izboljšan dostop do trga. Cilji Dohe so predvsem v kmetijstvu zmanjšati vse oblike izvoznih subvencij in domače podpore za trgovino, pri storitvah liberalizirati vse kategorije storitev, pri industrijskih izdelkih zmanjšati carine, na področju regionalnih trgovinskih sporazumov izboljšati postopke pravil STO in izboljšati izvedbo mehanizma za reševanje sporov. Za Doho predstavljajo izziv regionalne agende, saj so se te še vedno ukvarjale s težavami globalne socialne izključenosti. To so bile predvsem afriške, karibske in pacifiške države.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, GATS, Doha, mednarodna trgovina, krogi pogajanj, kmetijstvo, carine, investicije, storitve, ministrska konferenca, pogajanja.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 1837; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (819,12 KB)

2.
Ekosistem organizacij v dobi digitalizacije
2019, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Opis: Tehnologija razvija in spodbuja različna področja delovanja organizacij ter spreminja ustaljene okvire poslovnega sveta v smislu digitalnega. Ekosistem organizacij se skozi različne plasti delovanja posameznika, družbe, nacionalnih in globalnih okvirov prepleta z osnovno celico družbe. Zagotavlja osnovo za preživetje in trajnost. Zaradi kulturnih, družbenih in ekonomskih sprememb, ki so med drugim tudi pod vplivom digitalnih tehnologij, je svet prešel v pozitivne spremembe življenja zaposlenih, organizacij in družbe nasploh. Povezovanje organizacij v ekosisteme pomeni pot do kompleksnih in neizogibnih povezav, ki ustvarjajo možnosti za dolgoročno povezovanje in moč organizacij. Z usmerjenostjo v inoviranje delovanja s podporo različnih organizacij in ustvarjanjem ekosistemov kot poslovnih modelov, organizacijske vede vnašajo nove principe delovanja v smeri trajnostnega razvoja in neposredne povezljivosti tehnologije s človekom. 38. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti v letu 2019 prinaša nov zagon na področju tako dojemanja posameznika kot bistvenega člena organizacij kot tehnologije, ki spodbuja razvoj različnih vidikov povezanih z digitalnimi spremembami. Digitalno podprti zaposleni, digitalno podprto delo in digitalna podpora tehnologije ustvarja nove trende organizacij, ki pa se vedno znova vračajo v bit svojega delovanja – ekosistem kot paradigmo mreženja in povezovanja posameznikov in organizacij.
Ključne besede: ekosistem, organizacijske vede, digitalizacija, trajnost, mednarodna konferenca
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 297; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (27,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici