| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi Zadić
Vanesa Volk, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 131; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Učenci tujci v slovenski osnovni šoli
Veronika Tepež, 2018, magistrsko delo

Opis: Migracije, ki se dogajajo v sodobnem svetu se v vse večji meri odražajo tudi v osnovnih šolah. Učencev tujcev je iz leta v leto več in v šolskem letu 2016/2017 je bilo v šole vpisanih 8070 učencev, ki jim je bil glede na zakonodajo podeljen status učencev tujcev. Namen magistrske naloge je narediti pregled zakonske podlage izobraževanja tujcev v Sloveniji in poglobiti znanje o medkulturnem dialogu ter v praksi preučiti, kako je poskrbljeno za te učence. Zanimajo nas konkretne smernice za organizacijo pouka in modeli pomoči, ki so deležni učitelji in učenci. Zanima nas tudi počutje učencev in na kakšen način jim lahko kot šola ali posamezniki olajšamo prehod v novo kulturno okolje. V empiričnem delu smo za preverjanje zastavljenih ciljev uporabili anketni vprašalnik za učence tujce in polstrukturirane intervjuje z učitelji razredniki in učenci tujci. Ugotovili smo, da so učitelji v manjši meri poučeni o medkulturnosti, a da o tej temi med študijem niso bili seznanjeni. Kot veliko težavo so učitelji in učenci navedli nepoznavanje jezika, ki se ga začnejo učiti šele ob vključitvi šole ali celo mesec kasneje. Učenci zaradi tega navajajo negativne občutke ob vstopu v novo šolsko okolje, ki je povezano z njihovo socialno sredino in učno samopodobo.
Ključne besede: zakonodaja učenci tujci, medkulturnost, organizacija pouka, počutje
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 643; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

4.
Vloga šolske svetovalne službe pri integraciji otrok priseljencev
Tina Skale, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vlogo šolske svetovalne službe pri procesu integracije otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu smo predstavili migracije in z njimi povezane imigrantske politike ter pri tem izpostavili slovensko integracijsko politiko. Razložili smo pojem priseljenci in opisali značilnosti otrok priseljencev. Osredotočili smo se na vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Slednji temelji na načelu medkulturnosti, zato smo pojem medkulturnost podrobneje razčlenili. Pomembno vlogo pri integraciji otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem imajo šolski svetovalni delavci. Predstavili smo njihove naloge, pomen v procesu integracije otrok priseljencev, vlogo v medkulturnem svetovanju in poudarili pomembnost razvitosti medkulturnih svetovalnih kompetenc. V empiričnem delu smo raziskovali posamezne vloge in vplive na vključevanje otrok priseljencev. Zanimal nas je odnos šolskih svetovalnih delavcev do medkulturnosti. Ugotavljali smo razvitost njihovih medkulturnih svetovalnih kompetenc. Raziskali smo, v kolikšni meri šolski svetovalni delavci sodelujejo z drugimi posamezniki z namenom izboljšanja medkulturnih odnosov. Prav tako nas je zanimalo, koliko strokovnega znanja imajo šolski svetovalni delavci za delo z otroki priseljenci in v kolikšni meri se usposabljajo za to delo. Mnenja šolskih svetovalnih delavcev smo primerjali glede na trajanje njihove zaposlitve, statistično regijo, iz katere prihajajo, in šolo, kjer so zaposleni. Lahko bi izpostavili nekaj ugotovitev. Šolski svetovalni delavci za uspešno vključevanje otrok priseljencev v ospredje postavljajo odnose otrok priseljencev s sošolci in učitelji. Medkulturno šolo vidijo kot prednost in najpomembnejšo vlogo pri pozitivnem spodbujanju medkulturnosti pripisujejo družini. Med kompetencami, ki so v procesu medkulturnega svetovanja pomembne, ocenjujejo kot najbolj razvito sposobnost empatije in spoštovanje etnične, verske pripadnosti otrok priseljencev. Šolski svetovalni delavci poudarjajo, da za delo z otroki priseljenci nimajo dovolj strokovnega znanja. Sklepamo lahko, da je integracija otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji aktualna tema, ki zahteva še veliko obravnave in s tem povezanega usposabljanja strokovnih delavcev šol.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, šolska svetovalna služba, medkulturnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje, medkulturno svetovanje.
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 787; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme Karlin
Silvija Borovnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek zvrstno opredeljuje literarno delo Alme Karlin, pisateljice iz Celja, ki je pisala v nemščini, bila v obdobju med obema svetovnima vojnama zelo znana in priljubljena avtorica, po drugi svetovni vojni pa v Jugoslaviji kot »nemška« zamolčana in zanikovana. V članku je njena proza razdeljena na avtobiografijo, potopis, avtobiografsko potopisno in fiktivno prozo. Proza Alme Karlin je bila dolgo literarnovedno neraziskana. V članku so analizirani njeni vzorčni primeri in uvrščeni v evropski kontekst. Alma Karlin je predstavljena kot dvojna, medkulturna, nemško-slovenska pisateljska identiteta.
Ključne besede: slovenska književnost, literarno delo, biografije, nemško-slovenska medkulturnost
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 313; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (462,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991
Martina Potisk, 2018, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj disertacije z naslovom Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je sistematično zaobjeti izvirno avtorsko konkretizacijo (inscenacijo) medkulturne pojavnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Zanima nas torej, katere so osrednje značilnosti (pokazatelji, nosilci) pripovednega insceniranja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Kot je znano, medkulturnost sodi med bolj izmuzljive humanistične (teoretske) ideje; v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo prisostvovali naglemu razraščanju znanstvenih panog, kar je raziskovalcem med drugim omogočilo, da svoja razpravljanja o medkulturnosti generirajo v luči različnih (tudi medsebojno neskladnih) teoretskih postavk in metodoloških pristopov. Izrazi, kot so medkulturnost, medkulturni dialog, medkulturni stik ali medkulturni konflikt, so zadnje čase prisotni na mnogih področjih človekovega delovanja, zatorej ni nenavadno, da jih najdemo tudi v literarnovednih študijah. Toda ker je obča (humanistična) ideja medkulturnosti nekoliko preširoka za razmišljanje o izključno književnih (recimo romanesknih) konkretizacijah medkulturne pojavnosti, je v zadnjih štirih desetletjih svoj razvoj in razmah doživela medkulturna literarna veda. Ta je sicer opremljena z manj enoplastnim teoretskim zaledjem, kar pa ji omogoča, da se loteva (predvsem) kulturološko pogojenega prepoznavanja in opomenjanja medkulturne znotrajbesedilne resničnosti. Tudi iz tega razloga pričujoča disertacija teži k neizključujoči obravnavi izvirnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu ne samo z vidika strogo pripovednega poustvarjanja medkulturne pojavnosti, temveč še posebej v luči romanesknega dogajanja, romanesknega subjekta, jezikovnostilne ustrojenosti in medbesedilnega romanesknega naboja. Z letom 1991 opažamo izrazitejši porast sodobnega slovenskega romana. Za nadaljnjo analizo izvirnih konkretizacij (inscenacij) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je bilo nujno zamejiti izbor slovenskih romanesknih besedil z ozirom na naslednje kriterije: čas prve knjižne izdaje od (vključno) leta 1991 dalje; uveljavljenost avtorja glede na morebitne nagrade in/ali kritiško (meta)literaturo; enakost med spoloma; (med)generacijsko pestrost. Zlasti zadnji kriterij omogoča zastopanost vseh treh generacij sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic: starejše (rojena do leta 1950); srednje (rojena med letoma 1950 in 1970) in mlajše generacije (rojena po letu 1970). Kaže, da se ideja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 uresničuje na temeljih medkulturnega dogajališča (prostor-časa), medkulturne identitete (subjekta), medkulturnega jezikovnega preskakovanja in medbesedilnih konotacij. Končni izsledki pričujoče disertacije torej ustrezajo pričakovanjem, zaradi česar je jasno, da izvirno inscenacijo medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 v večji meri generirajo in usmerjajo eksistencialno ustrojena zgodbena jedra s poudarkom na medkulturni bivanjskosti, intimnih (identitetnih) stiskah in ambivalentni jezikovni zavesti. Tako so uvodoma zastavljeni cilji povsem izpolnjeni, s čimer se ne nazadnje naznanja nujna potreba po raziskavah, ki slovenistično stroko opremljajo ne samo s pluralističnimi teoretskimi modeli, temveč tudi s širšo medkulturno »vizijo« nacionalne književnosti.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenski roman, leto 1991, medkulturnost, medkulturno dogajanje, generacijske skupine, analitična perspektiva, pripovedne prvine, romaneskni prostor-čas, medkulturno dogajališče, medkulturno vmesje, romaneskni subjekt, subjektivna resničnost, hibridna identiteta, romaneskno besedišče, jezikovni ustroj, jezikovni preklop, romaneskni slog, medbesedilnost, medbesedilne navezave
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 924; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

7.
Dvokulturnost in medkulturnost na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša
Tina Kraner, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Dvokulturnost in medkulturnost na avstrijskem Koroškem, s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša se je posvetilo raziskovanju dvokulturnosti in medkulturnosti v sodobni slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem. Največja pozornost je bila namenjena analizi romanov pisatelja Florjana Lipuša, ki je bila usmerjena zlasti na pojavljanje dvo- in medkulturnosti v vseh avtorjevih romanih. Pri pisanju magistrskega dela so bile uporabljene različne metode raziskovanja: deskriptivna, komparativna, zgodovinska metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije. V prvem delu magistrskega dela je bila predstavljena teorija, s katero je bila podkrepljena analiza v drugem, obširnejšem delu. Drugi del je zajemal literarno analizo vseh Lipuševih romanov: Zmote dijaka Tjaža (1972), Odstranitev moje vasi (1983), Jalov pelin (1985), Prošnji dan (1987), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995), Boštjanov let (2003), Poizvedovanje za imenom (2013), Mirne duše (2015) in Gramoz (2017). Analiza se je najprej nanašala na temeljne sestavine literarnega dela: temo, motive, sporočilo, notranjo in zunanjo zgradbo ter pripovedovalca, nato pa so bili romani na tematski, motivni in jezikovno-slogovni ravni analizirani z vidika dvokulturnosti in medkulturnosti. Analiza romanov je pokazala, da se v vseh avtorjevih romanih pojavljata dvo- in medkulturnost, vendar v nekaterih romanih ne na vseh romanesknih ravneh.
Ključne besede: Florjan Lipuš, dvokulturnost, medkulturnost, slovenska književnost na avstrijskem Koroškem, roman
Objavljeno: 12.06.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
Večjezičnost in medkulturnost kot profesionalni kapital: izdelava hipotetičnega modela izobraževanja učiteljev na obmejnih osnovnih šolah
Katica Pevec Semec, 2017, doktorska disertacija

Opis: Obmejno sodelovanje med šolami in vrtci ima v Sloveniji dolgo tradicijo. V zadnjem obdobju se uveljavlja nova oblika sodelovanja, tako imenovana čezmejna mobilnost, ki presega občasna srečanja kulturne ali športne narave. Učitelji, ki poučujejo v obmejnih šolah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, izvajajo strokovno pripravljene učne mobilnosti na sosednjih šolah in se občasno vključujejo v redni izobraževalni program. Te mobilnosti imajo za učence dodaten pomen, saj si razvijajo večjezične in medkulturne zmožnosti, se seznanjajo z vrstniki in učitelji iz sosednjih držav ter z novimi učnimi strategijami, hkrati si tudi izboljšujejo kasnejše zaposlitvene možnosti. Mobilni učitelji z izvajanjem večjezične in medkulturne vzgojno-izobraževalne prakse na sosednji šoli razvijajo profesionalni kapital, ki se kaže v medkulturni in večjezikovni ozaveščenosti, osebni rasti, nadgradnji metodično-didaktičnega znanja, znanju sosedskega jezika ter v spoznavanju vzgojno-izobraževalnega sistema in kurikula sosednje države. Problem, ki ga v doktorski disertaciji preučujemo v teoretičnih izhodiščih, je pojmovanje večjezičnosti in medkulturnosti v povezavi s profesionalnim razvojem učiteljev. Predstavljamo pojme, vezane na večjezičnost in medkulturnost. Slednjo opredelimo kot sociološka, pedagoška in psihološka pojma, pojasnimo, kateri modeli večjezičnega in medkulturnega izobraževanja so prisotni v teoriji ter katere so prednosti in pasti večjezičnega in medkulturnega izobraževanja. Dotaknemo se tudi ključnih teorij učenja in poučevanja, ki podpirajo večjezično in medkulturno vzgojo in izobraževanje. Predstavimo pomen profesionalnega kapitala in značilnosti učiteljevega profesionalnega razvoja. Opozorimo na ključne modele za spodbujanje profesionalnega razvoja. Izpostavimo model »spremembe, usmerjene v učitelje«, ki temelji na izkušenjskem učenju, pri katerem so učni dosežki, vedenja in odnosi učencev pomembna motivacija učiteljem. Končamo s poglavjem o analizi regionalnih večjezičnih projektnih praks na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. V drugem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se osredotočili na :  Analizo okoliščin sodelovanja med obmejnimi osnovnimi šolami v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Zanimala sta nas učenje tujih in sosedskih jezikov na šolah ter obstoječa praksa obmejnega sodelovanja.  Nabor zmožnosti, predvidenih za mobilne učitelje.  Stališča ravnateljev do večjezičnosti in medkulturnosti.  Oblikovanje modela izobraževalnega modula za mobilne učitelje. Raziskovanja smo se metodološko lotili s kombiniranjem empirično-analitičnega in kvalitativnega raziskovanja. Menimo, da se oba raziskovalna načina dobro prepletata in dopolnjujeta. Glavna ugotovitev raziskave je, da obmejno sodelovanje med šolami najpogosteje poteka enkrat na leto, da so druge oblike redkejše in da si ne glede na to večina šol tudi v prihodnje želi tovrstnega sodelovanja, predvsem aktivnega, v katero bi bili vključeni tudi učenci. Ugotavljamo tudi, da ravnatelji šol bolje poznajo konkretno sosednjo šolo in njenega ravnatelja kot pa kurikul sosednje države. Med šolami ni razlik v pogostosti sodelovanja glede na to, koliko so oddaljene med seboj. Na šolah imajo razvito tujejezikovno učno prakso, saj se učijo različnih tujih jezikov, tudi jezik sosednje države. Obmejne šole so v širšem mednarodnem prostoru dejavnejše kot v maloobmejnem. Po vsebinah sodelovanja se države razlikujejo med seboj, prevladujejo pa vsebine, ki se nanašajo na spoznavanje šolskega sistema, jezikov sosednjih držav in kulturne posebnosti sosednje države. Izstopata kulturno-umetniško ter športno rekreativno predmetno področje. Ravnatelji od tega pripisujejo največji pomen zmožnostim, ki naj bi jih imel mobilni učitelj, poznavanju jezika soseda. Izstopa tudi element sposobnosti učinkovitega in ustreznega komuniciranja v medkulturnih situacijah in različnih kulturnih okoljih.
Ključne besede: večjezičnost, medkulturnost, obmejne šole, mobilni učitelji, profesionalni razvoj
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 869; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

9.
Razvijanje strpnosti do priseljencev skozi slikanico v predšolskem obdobju
Brigita Bukovec, 2017, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se zaradi povečanih migracijskih tokov v vrtce in šole vključuje vse več otrok priseljencev. Diplomsko delo z naslovom Razvijanje strpnosti do priseljencev preko slikanice v predšolskem obdobju vsebuje teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej opisali priseljence, ki živijo v Sloveniji in kako je, kadar tujina kar naenkrat postane njihov novi dom. Nekaj besed smo namenili temu, kako v naši državi poskrbimo in vključujemo otroke priseljence v vzgojo in izobraževanje. V vsakdanjem življenju se srečujemo tako s predsodki kot z diskriminacijo, ki smo ju opisali, prav tako pa smo dali poudarek na strpnost in navedli primere, na kakšen način jo predstaviti in razvijati pri predšolskem otroku. Otroci priseljenci se seznanijo z novim (tujim) jezikom, ko pridejo v drugo državo, in to lahko povzroči velike težave, zato smo podali predloge, kako jim slovenščino predstaviti na čim bolj prijazen in pozitiven način. Del teoretičnega dela posvetimo tudi slikanici, ki smo jo s pomočjo različnih avtorjev tudi opisali. Slikanice so v vrtcu zelo dobrodošle, saj z njimi otrokom razložimo odgovore na različna vprašanja. V poglavju Strpnost na primeru sodobne mladinske književnosti smo navedli nekaj del mladinske književnosti, ki pripomorejo k temu, da se otroci seznanijo z medkulturnostjo, drugačnostjo, ki vlada med nami, in da razvijajo strpnost do različnosti v vrtcu. V zaključku smo nekaj povedi namenili še drugačnosti in kako se ta kaže v slikanici. Za medkulturno vzgojo v vrtcu smo izbrali naslednje slikanice: Elmer (McKee 1995), Kulturna izmenjava (Isol 2014), Žabec in tujec (Velthuijs 1997), Moji odeji (Kobald 2014) ter Drugačen (Cave 2001). Pri izbranih slikanicah smo se osredotočili predvsem na to, da so bile kakovostne, primerne starostni stopnji otrok, predvsem, da so ustrezale kriterijem našega dela. Praktični del je bil narejen v vrtcu, ki je po sestavi glede na prebivalstvo specifičen zaradi izpostavljenosti priseljencev iz bivše Jugoslavije. Zadali smo si pet predpostavk, ki smo jih s pomočjo izbranih slikanic potrdili oziroma zavrgli. Slikanice, ki smo si jih izbrali za medkulturno vzgojo v vrtcu, smo analizirali, opisali besedilo in posamezne ilustracije. Opisali smo tudi naslovnico, vezne liste in notranjo naslovnico ter odnos med besedilom in ilustracijami. Prav tako nismo pozabili na literarne prvine v slikanici ter na pred tem napisana vprašanja, ki smo jih otrokom postavili pred ali po pripovedovanju slikanice. Po prebrani zgodbi smo z otroki izvedli različne dejavnosti ter vse skupaj na koncu tudi analizirali.
Ključne besede: predšolski otrok, priseljenci, selitve, medkulturnost, slikanica, strpnost
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 1107; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

10.
Medkulturnost protestantske književnosti
Dejan Kos, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava učinke, ki jih je imela protestantska književnost na preoblikovanje stanovsko organiziranih kulturnih polj v drugi polovici 16. stoletja. Pri tem postavlja domnevo, da protestantizem na vseh ključnih ravneh literarnega polja (kriteriji literarnosti, koncepti identitete, družbene strukture, medijski dispozitivi) izkazuje težnje po preseganju stanovskih omejitev. Protestantska književnost potemtakem mehanizme med kulturnosti uporablja na način, ki spodbuja funkcionalno širitev družbenega prostora.
Ključne besede: protestantizem, medkulturnost, literarno polje, stanovska hierarhija, funkcionalna diferenciacija
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 684; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (206,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici