| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistk
Silvija Borovnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih pisateljic. Upošteva težnjo, ki je v literarnozgodovinskih raziskavah zadnjih let zelo poudarjena, namreč, da je pri analizah literarnih del potrebno upoštevati vidik prestopanja in prehajanja meja ter hibridnost pisateljskih identitet. Različni raziskovalci menijo, da je potrebno negovati odprt raziskovalni odnos do vsega, kar je bilo v slovenski literarni zgodovini snovno in tematsko, pa tudi jezikovno drugačno, a obenem povezujoče. Članek izhaja iz prepričanja, da slovenska literarna besedila v medkulturnem kontekstu drugače razumemo in da vzpostavljajo le-ta zanimiv medbesedilni dialog s številnimi drugimi jeziki in kulturami.
Ključne besede: večkulturnost, medkulturnost, transkulturnost, sodobne slovenske pisateljice, sodobni slovenski roman
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Literarno-jezikovna polifonija in jezikovni prestop v literaturi Brine Svit
Silvija Borovnik, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek se ukvarja s temo drugačnosti, z oblikami literarno-jezikovne polifonije in jezikovnega prestopa v literarnih delih slovensko-francoske pisateljice Brine Svit. Pisateljica je svojo literarno pot začela v slovenščini, po preselitvi v Pariz in dolgoletnem življenju v tem multikulturnem mestu pa jo nadaljuje v francoščini. Njena dela niso zanimiva le zaradi literarnega prestopa v nematerni jezik, temveč tudi zaradi obravnavanja problematike tujstva v večjezičnem okolju, medkulturnih stikov in prepletanj ter osebnih, nacionalnih in jezikovnih dilem, ki so s tem povezane. Njeni literarni liki so neredko dvodomne eksistence, ki premišljajo o svojih identitetah, vendar s spoštovanjem in z odprtim zanimanjem za vse, kar je drugo in drugačno.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, francoska književnost, literarno-jezikovna polifonija, jezikovni prestop, večkulturnost, medkulturnost, Švigelj-Mérat, Brina, 1954-
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 1
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Obravnava rasizma v mladinski književnosti : magistrsko delo
Nuša Hertiš, 2023, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo analizirali mladinska književna dela, ki obravnavajo temo rasizem: na kakšen način je rasizem predstavljen, kakšen odnos do rasizma imajo književni liki in kakšne vrednote književna dela zagovarjajo. V teoretičnem izhodišču je predstavljeno, kaj je rasizem, in pojmi, ki so z rasizmom povezani. Ti pojmi so: stereotipi, predsodki, diskriminacija in toleranca oziroma strpnost. Opisali smo diskriminirane manjšine, pri teh je bil poudarek na Romih, migrantih in temnopoltih osebah. Sledila je predstavitev pojma tabu in kako so tabu teme obravnavane v mladinski književnosti. Pozornost smo usmerili na tabu temo različnost. Različnost na podlagi videza, veroizpovedi, kraja rojstva in etnične pripadnosti. Predstavili smo razliko med večkulturnostjo in medkulturnostjo ter kako se ti obravnavata v mladinski književnosti. V nadaljevanju smo analizirali realistična mladinska prozna besedila, ki so primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja. Osrednja tema vseh književnih del je rasizem. Ugotovitve magistrskega dela so, da večina obravnavanih literarnih del spodbuja strpnost, razumevanje in sprejemanje različnosti ter spodbuja medkulturni dialog.
Ključne besede: mladinska književnost, realistična proza, rasizem, medkulturnost, strpnost
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

4.
Ugledati se v drugem : slovenska književnost v medkulturnem kontekstu
Silvija Borovnik, 2022

Opis: Monografija obsega enajst študij na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Slovenci smo s svojo kulturno in literarno zgodovino del Srednje Evrope, kjer so nas oblikovale različne identitete, zaznamovane tudi z migracijami. Naš položaj je bil zaznamovan z drugostjo in drugačnostjo, obenem pa smo drugost sprejemali tudi sami in se z njo oplajali. Različna slovenska literarna dela pa so izražala stisko in razdvojenost zaradi velikih idejnih, ideoloških in političnih premikov v dvajsetem stoletju. Monografija sledi spoznanjem novejše literarne vede, da v slovenskem prostoru ne moremo govoriti le o slovenski kulturi, temveč o kulturah na Slovenskem in da moramo v slovenskih literarnih zgodovinah upoštevati dela vseh tistih, ki so pri nas ustvarjali ali še ustvarjajo tudi v drugih jezikih. Obenem pa se dr. S. Borovnik zavzema za to, da je treba upoštevati tudi delo vseh tistih slovenskih pisateljev in pisateljic, ki so se iz Slovenije izselili, ali pa živijo v drugih državah kot pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine. Ta monografija je prispevek k medkulturni literarni zgodovini. V njej avtorica dokazuje, da enojezični in enonacionalni model književnosti ne obstaja in da je bil v preteklosti iz različnih, tudi ideoloških razlogov, umetno narejen.
Ključne besede: slovenska književnost, medkulturnost, večkulturnost, dvojezičnost, večjezičnost
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 641; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju
2022

Opis: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur. Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 739; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Slavistična prepletanja 4
2022, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 4 prinaša petnajst prispevkov, razporejenih v tri tematske sklope. Prvi sklop slovanske jezike postavlja v širši družbeni in kulturni kontekst, se dotika družbene kritičnosti, stereotipizacije ter jezikovnopolitičnih in jezikovnokulturnih tem. Drugi sklop je namenjen poučevanju in učenju slovanskih jezikov kot neprvih jezikov, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Tretji sklop združuje literarnovedne in književnodidaktične raziskave, ki literarna dela v slovanskih jezikih prikažejo v luči kulturnih konceptov in izobraževalnih sistemov. Obravnavane teme so le nekatere od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (13,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Slavistična prepletanja 3
2022, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 3 zajema šestnajst jezikoslovnih prispevkov, ki se nanašajo na razvojne značilnosti posameznih slovanskih jezikov in vključujejo primerjalni vidik raziskovanja. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki prinašajo aktualne metodološko-teoretične pristope s področja diahronije slovanskih jezikov in ponovno pretresajo obstoječe jezikoslovne teorije ter terminološko rabo. Drugi sklop zajema etimološke raziskave slovanske leksike, se dotika standardizacije slovanske leksike in leksikografskih perspektiv ter prinaša rezultate raziskav sporazumevanja v virtualnem svetu. Monografijo zaokrožajo prispevki s področja slovenskega besedotvorja in razvoja slovenske leksike. Metodološki pristopi v slavistiki, slovanska leksika v stiku in slovenska leksika so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 751; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (14,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Slavistična prepletanja 2
2022

Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 2 zajema sedemnajst prispevkov s področja raziskav slovanskih književnosti in prevajalskih stikov med slovanskimi jeziki ter interdisciplinarnih raziskav slovanskih književnosti. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki slovanske književnosti obravnavajo skozi prizmo medkulturnosti, medtem ko so prevodi slovanskih književnosti kot kulturni transferji v fokusu prispevkov drugega sklopa. Tretji sklop monografije se osredotoča na raziskave starejših obdobij slovanskih književnosti, monografijo pa zaokrožajo prispevki s področja literarno-likovne medmedialnosti in filmskih adaptacij slovanskih književnosti. Medkulturne in prevajalske raziskave slovanskih književnosti, raziskave starejših obdobij slovanskih književnosti in adaptacij slovanskih književnosti so le nekateri od raziskovalnih izzivov slavističnih literarnovednih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot metodologij.
Ključne besede: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 920; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (22,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko delo
Pija Samec, 2022, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej. V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe. Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Ključne besede: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 786; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
Medkulturna vzgoja na razredni stopnji in medkulturne kompetence bodočih učiteljev : magistrsko delo
Saša Nemec Tahirović, 2021, magistrsko delo

Opis: Medkulturna vzgoja in izobraževanje učenca razvija v posameznika, ki ohranja svojo kulturno identiteto, hkrati pa spoštuje in se povezuje s pripadniki tuje kulture, razvija svojo splošno medkulturno zmožnost in pridobiva medkulturne kompetence za boljše delovanje v sodobni družbi (Sedmak in Ženko, 2010). Učitelj ima tako pri medkulturni vzgoji in izobraževanju odločilno vlogo. V magistrskem delu predstavljamo empirično raziskavo o medkulturni občutljivosti in posedovanju medkulturnih kompetenc bodočih učiteljev. Raziskava je bila izvedena med 111 študenti Pedagoške fakultete, smeri Razredni pouk v šolskem letu 2020/21. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba medkulturnosti in občutljivost vprašanih, vpliv medkulturne vzgoje in izobraževanja, medkulturne kompetence, izobraževanje bodočih učiteljev in dejansko stanje vključevanja teh vsebin v osnovnih šolah ter metode dela. Rezultati raziskave so pokazali da bodoči učitelji v večini razumejo pojem medkulturnost in le tega dojemajo kot sodelovanje med pripadniki različnih kulturnih skupin. Anketirani učitelji so medkulturno občutljivi in se strinjajo, da imata medkulturna vzgoja in izobraževanje velik življenjski vpliv. Iz rezultatov je še razvidno, da anketirani študentje razumejo vlogo medkulturno kompetentnega učitelja in sebe ocenjujejo kot takšne, čeprav se več kot polovica v času študija ni medkulturno izobraževalo. Študentje čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju. Študentje prav tako menijo, da se pri predmetih družba in spoznavanje okolja ne zajema dovolj ciljev iz področja medkulturnosti, prav tako pa velika večina ni zaznala obravnave vsebin medkulturnosti v okviru njihovega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: medkulturnost, kompetenca, družba, vzgoja, izobraževanje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 4.81 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici