Search the digital library catalog

Abstract: V življenju nikoli ne dobimo tega kar hočemo, dobimo to, za kar smo se pripravljeni izpogajati. Nekaj moremo spremeniti, da bi dobili, kar si želimo. Najprej moramo vedeti, kaj si pravzaprav želimo – v nasprotnem primeru bomo izgubili. Pogajati se je treba popolnoma za vse. V našem interesu je, da razumemo interese drugih ljudi, kar pomeni da tisti, s katerim se pogajamo ni sovražnik ampak poslovni partner. V nasprotnem primeru je težko doseči to, kar želimo. Kulturno raznolika okolja so tista, ki ustvarjajo nove izzive v prepoznavanju, vzgajanju in raziskavi različnih kulturnih skupin. Medkulturna raznolikost nakazuje potrebo po poznavanju različnih družb. Družbe imajo različne vrednote in vplivajo na raznolike taktike pri poslovnih pogajanjih po svetu. Kulturne razlike na pogajanja vplivajo na način, kako ljudje pridobivajo zaupanje in kako delijo informacije. Pridobivanje informacij pri pogajanjih je ključno. Kako kulturne razlike vplivajo na poslovna pogajanja? Kakšni pogajalski slogi so komu bližje, glede na to na katerem kontinentu ali v kateri državi živi? Kakšni so običaji in vrednote ljudi po svetu? Odgovore na omenjena vprašanja zajema medkulturna diverziteta in taktike poslovnih pogajanj. V končni fazi na različne pogajalske strategije vpliva tudi starost, razgledanost in socialen status. Obstaja več glavnih področij, pri katerih pridejo razlike med kulturami najbolj do izraza. Formalni ali neformalni pristop. Direkten ali posreden stil komunikacije. Želja po zmagi pri pogajanju ali želja po kompromisu. Z vključevanjem emocij ali brez. Želja po dolgoročnem sodelovanju ali samo enkraten posel. Odločitve sprejete skupaj z ekipo ali jih sprejme vodja sam. Kulture lahko imajo temeljne razlike kar lahko vodi do nastanka stereotipov. Izzive v kulturni raznolikosti vidimo kot kulturne, rasne in etnične skupine znotraj družbe. Ti faktorji lahko vodijo do predsodkov, ki nakazujejo na pomanjkanje zavedanja in kulturne neobčutljivosti.
Keywords: Pogajalski proces, poslovna pogajanja, medkulturne razlike, pogajalske taktike
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 314; Downloads: 59
Full text (1,68 MB)

Abstract: Zaradi intenzivne globalizacije je za ustrezno poslovno komuniciranje in vodenje v mednarodnem trženju zelo pomembno poznavanje značilnosti nacionalnih kultur in njihovih vplivov na mednarodno trženje. Kulturno okolje tujih držav je eden izmed večjih izzivov za mednarodne tržnike. V diplomskem delu smo proučevali komunikacijske stile in stile vodenja v indijski in brazilski kulturi. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem kulture in spoznali različne elemente kulture. Prav tako smo opredelili modele merjenja medkulturnih razlik, pri katerih smo se osredotočili predvsem na Hall-ov model in model GLOBE, ki sta nam v nadaljevanju diplomskega dela pomagala pri ugotavljanju prevladujočih komunikacijskih in vodstvenih stilov izbranih držav. V empiričnem delu smo na kratko predstavili obe državi, vključno z njunima kulturnima okoljema. Osredotočili smo se predvsem na komunikacijo in stile vodenja v obeh državah, pri čemer smo ugotovili, da sta si državi, kljub različnim zgodovinskim značilnostim in posledičnih razlikah v nekaterih elementih nacionalne kulture, precej podobni. Tako indijska kot tudi brazilska kultura spadata med visokokontekstne kulture, ki dajejo poudarek na nebesedni komunikaciji. Rezultati ugotavljanja medkulturnih razlik po modelu GLOBE so pokazali, da se državi ujemata tudi v stilih vodenja. Ker sta Indija in Brazilija kolektivistični družbi, v obeh prevladuje timsko usmerjen stil vodenja.
Keywords: mednarodno trženje, medkulturne razlike, komunikacija, stili vodenja, Indija, Brazilija
Published in DKUM: 05.11.2021; Views: 651; Downloads: 117
Full text (889,55 KB)

Abstract: Poslovni bonton predstavlja družbeno sprejemljivo vedenje, določeno z vplivi moralnih norm časa in prostora v poslovnem svetu. Ker je poslovni bonton v Arabski kulturi precej drugačen od poslovnega bontona v Evropi, je pred sklenitvijo posla smiselno proučiti njihovo kulturo in navade. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvalitativno tehniko zbiranja podatkov. Podatke smo pridobili z metodo intervjuja podjetij Unior d.d. in Protocamel d.o.o., ki poslujeta na arabskem trgu. Slovenski podjetji, sodelujoči v raziskavi pravita, da je bistvena razlika v poslovanju arabskih podjetij, v primerjavi z evropskimi, v tem, da le ta dajejo manj poudarka dogovorom in več dobrim medsebojnim odnosom. Zaposleni odgovorni za prodajo na arabski trg morajo biti dobro seznanjeni z njihovimi poslovnimi navadami, pogajalskim stilom, jezikom, vedenjem in religijo. Vsaka podrobnost lahko pripomore k boljšemu poslovanju. Poznavanje poslovnega bontona nam olajšuje poslovne poti in nam nudi možnost za uspešnejše poslovanje. Pomembno vlogo pri poslovanju ima poznavanje religije in kulturnih značilnosti, ki so pomembne smernice pri sklepanju poslov. Rezultati so pokazali, da sta slovenski podjetji zelo dobro seznanjeni z arabskim bonton in načinom poslovanja
Keywords: poslovni bonton, medkulturne razlike, arabski trg
Published in DKUM: 29.10.2019; Views: 1108; Downloads: 175
Full text (837,33 KB)

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Keywords: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1159; Downloads: 180
Full text (1,01 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je bil podrobneje pregledati dva srednješolska učbenika za 1. in 2. letnik srednje šole in v obeh poiskati medkulturne in prevajalske vsebine ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo na učenca in proces izobraževanja na splošno. Za primerjavo smo vzeli učbenik Matrix (Gude in Wildman, 2001) in učbenik Way Up (Collie, 2010). Učbenika smo med seboj primerjali tudi po kriterijih, ki smo jih vnaprej izbrali, da bi ugotovili, kakšne so razlike v strukturi obeh. Ugotoviti smo želeli razlike in podobnosti v notranji in zunanji zgradbi izbranih učbenikov ter pogostost pojavljanja medkulturnih in prevajalskih vsebin v obeh. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na učbenik in njegovo definicijo. Preučili smo pomen didaktičnega oblikovanja in didaktičnih načel, ki jih je pri sestavi učbenika treba upoštevati. Nato smo prešli na medkulturne vsebine, ki jih najdemo v učbenikih za tuje jezike, njihovo obravnavo pri pouku ter njihov vpliv na učenca. Temu sledi poglavje o prevajalstvu, kjer spoznamo odnos med prevajalstvom in kulturo ter probleme, ki se lahko pojavijo pri prevajalstvu. Empirični del naloge je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu raziskujemo notranjo in zunanjo zgradbo izbranih učbenikov in razlike med njima. Ugotovili smo, da se učbenika po nekaterih kriterijih med seboj precej razlikujeta. V drugem delu pa ocenjujemo vsebnost medkulturnih in prevajalskih vsebin v izbranih učbenikih in primerjamo delež le-teh. Ugotovili smo, da oba učbenika, tako Matrix (Gude in Wildman, 2001), kakor tudi Way Up (Collie, 2010) vsebujeta velik delež medkulturnih vsebin, medtem ko prevajalske vsebine presenetljivo najdemo le v učbeniku Way Up (Collie, 2010).
Keywords: učbenik, medkulturne vsebine, prevajalske vsebine, zunanja zgradba, notranja zgradba.
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 914; Downloads: 69
Full text (2,60 MB)