1. Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture : statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020-2022Stefani Branilović, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture: statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020–2022 opišemo pojav populizma in možne razloge za vzpon populističnih strank ter se dotaknemo vprašanja spola, starosti in izobrazbe, da bi ugotovili, kdo so povprečni populistični volivci. Pri tem se osredotočamo na dve pomembni tezi – ekonomsko negotovost in kulturno reakcijo, ki ju najprej teoretično predstavimo in potem še empirično testiramo. Obe tezi bi lahko povezali z Inglehartovo teorijo modernizacije, saj pravita, da ljudje za populiste volijo ali iz ekonomskih ali iz kulturnih skrbi. Pri tem smo si na podlagi literature zastavili hipotezi, da sta tako ekonomska kot kulturna teza povezani, saj posameznikova ekonomska prepričanja temeljijo na njegovih kulturnih prepričanjih, skladno s tem pa predpostavljamo, da sta obe tezi pomembni pri razlagi vzpona populistov, vendar kulturna teza kaže na statistično močnejše učinke. Da bi to empirično testirali, smo uporabili bazo European Social Survey ter raziskavo, ki so jo izvedli med letoma 2020 in 2022, ki je zajela reprezentativne vzorce posameznikov iz 31 evropskih držav. Rezultati so pokazali na mešane ugotovitve glede spola in starosti, se je pa kot pomembna skupina populističnih volivcev in tistih s populističnimi prepričanji pokazala skupina manj izobraženih posameznikov. Obe začetni hipotezi pa smo v veliki večini držav potrdili, saj se je izkazalo, da sta obe tezi pomembni, vendar ima kulturna večjo statistično moč. Da bi to dejstvo razložili, smo v razpravi pojasnili še mehanizem volilne nevednosti, učinka medijev in sociotropskega načina delovanja. Rezultati imajo tako velik pomen za prihodnje študije, ki naj bi raziskovale, ali še vedno obstaja močan učinek ekonomije in kulture na volivce, s tem pa naj bi presegle omejitve, ki jih omenjamo na koncu dela.
Ključne besede: populizem, ekonomska negotovost, kulturna reakcija, izobrazba, volilna nevednost, mediji
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 34; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Analiza in predlog integracije izvedbe plinskih in vodovodnih inštalacij v digestorijih in laboratorijskih sistemih za oskrbo z medijiAljaž Verbek, 2024, magistrsko delo Opis: Slovensko podjetje se je soočilo z izzivi pri proizvodnji laboratorijskih sistemov za oskrbo z mediji in digestorijev. Doslej so izvedbo cevovodnih inštalacij prevzemali zunanji izvajalci, kar je povzročalo dolge roke izvedbe, visoke stroške in logistične težave. Namen magistrske naloge je bil preučiti možnosti za prehod na izvedbo inštalacij v lastni domeni.
Z deskriptivno analizo trenutnega stanja, pregledom literature in študijami primerov smo izvedli raziskavo, kako to doseči. Izvedena je bila tudi komparacija dobaviteljev in evaluacija rezultatov in ugotovitev.
Sklepi so pokazali, da prehod na lastno izvedbo inštalacij prinaša optimizacijo proizvodnje, nižje stroške in večjo učinkovitost. Določeni so bili ustrezni materiali, dobavitelji, metode za izvedbo dela in drugi napotki. Novi proces bo podjetju prinesel merljive koristi in izboljšave na področju izvedbe inštalacij in montaže.
Ključne besede: Inštalacije, sistemi za oskrbo z mediji, digestoriji, cevovodni sistemi, vodovod, plinske inštalacije
Objavljeno v DKUM: 22.08.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 6
Celotno besedilo (5,13 MB) |
3. Tradicionalni in družbeni mediji v času pandemije kovidaAja Jesenik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je teoretična in empirična raziskava o tradicionalnih in družbenih medijih v času pandemije covid. Diplomsko delo predstavlja vpliv pandemije covid na delovanje tradicionalnih in družbenih medijev. Teoretični del temelji na predstavitvi razumevanja družbenih in tradicionalnih medijev, virusa in pandemije covid. Pričakovano je bilo, da je pandemija covid močno vplivala na način delovanja medijev, zato je bilo raziskano, kako so se morali mediji prilagoditi, da so lahko ostali na trgu. Predstavljene so spremembe, ki so jih morebiti uvedli, če so jih uvedli. V praktičnem delu je predstavljen intervju s petimi predstavniki slovenskih medijskih hiš. Ugotovljeno je bilo, da so se medijske hiše prilagodile glede na pogoje, ki jih je uvedla Vlada Republike Slovenije. Po zaključeni pandemiji se je delovanje medijev vrnilo v prvotno stanje. Mediji se prilagajajo in razvijajo glede na trg. Pandemija covid ni imela tako velikega vpliva na medije, kot je bilo predvidevano, je pa pripomogla k hitrejšemu razvoju medijev.
Ključne besede: tradicionalni mediji, družbeni mediji, pandemija covid, vpliv pandemije, spremembe
Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,12 MB) |
4. Primerjalna analiza objav vplivnežev in tradicionalnih medijev o vojni v Ukrajini : diplomsko deloJurica Balenta, 2024, diplomsko delo Opis: Glavna tema našega dela sta analiza in primerjava profilov vplivnežev in tradicionalnih medijskih podjetij na družbenih omrežjih s poudarkom na ukrajinski vojni. Profili so analizirani in primerjani tako, da so bili zbrani in primerjani podatki o številu sledilcev, številu interakcij in količini vsebine, ki je na voljo na vsakem od profilov, medtem ko je bilo z vsakega profila vzeto tudi nekaj vsebine in je bila nekoliko podrobneje analizirana. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede razlik med profili vplivnežev in tradicionalnih medijev ter vsebino, ki jo nalagajo.
Ključne besede: ukrajinska vojna, družbeni mediji, vplivneži
Objavljeno v DKUM: 01.07.2024; Ogledov: 253; Prenosov: 24
Celotno besedilo (3,34 MB) |
5. Digitalna pismenost kot motivacija v boju proti zavajajočim informacijam : diplomsko deloKatarina Šuster, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo pojav in pomembno vlogo digitalne pismenosti v razvijajočem okolju digitalnih medijev. Osredotočamo se na digitalno pismenost kot veščino posameznika za navigiranje družbenih medijev in njeno vlogo pri zaznavanju zavajajočih informacij in boju proti njihovemu širjenju. V prvem delu skozi teorijo opredelimo glavne koncepte, kot so digitalni mediji, digitalna pismenost in zaznavanje zavajajočih informacij. V drugem delu pa izvedemo raziskavo vpliva socialno-demografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov na stopnjo digitalne pismenosti posameznika, ter nadalje, kako le-te vplivajo na zaznavanje zavajajočih informacij na družbenih medijih.
Ključne besede: digitalna pismenost, digitalni mediji, zavajajoče informacije, družbeni mediji, TikTok
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,23 MB) |
6. |
7. Sistematična analiza decentraliziranih družbenih medijev2024 Opis: Monografija z naslovom »Sistematična analiza decentraliziranih družbenih medijev« naslavlja prepoznano raziskovalno vrzel preučevanja decentraliziranih družbenih medijev. Pri tem je posebni poudarek na konceptualnem vidiku, ki omogoča prepoznavanje logične zasnove, arhitekturnih značilnosti, potencialov in specifik družbenega medija ter primerjavo s centraliziranimi sorodnimi rešitvami. Predstavlja zbirko medsebojno primerljivih poglavij, ki opisno in analitično preučujejo najvidnejše predstavnike pokrajine decentraliziranih družbenih medijev v letu 2024. Poglavja so rezultat projektne naloge študentov Univerze v Mariboru, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki so v okviru predmeta »Arhitektura družbenih medijev« sistematično in mentorirano preučevali izbrane decentralizirane družbene medije.
Ključne besede: Analiza decentraliziranih družbenih medijev, družbeni mediji, Fediverse, zasnova decentraliziranih družbenih medijev, študenti
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 291; Prenosov: 23
Celotno besedilo (12,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. Uresničevanje ciljev pouka književnosti v svetu družbenih omrežijMaja Kerneža, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V šolski prostor v zadnjih letih vedno hitreje prodira sodobna tehnologija. Učna okolja se spreminjajo v inovativna učna okolja, ki v izobraževanje vnašajo nove možnosti in priložnosti. Ena od teh je tudi uporaba družbenih omrežij pri pouku, ki se kažejo kot uspešna pri razvijanju kognitivnih spretnosti učencev, sodelovalnega okolja in podobno, nekaj študij pa je predmetno bolj specifičnih. Na podlagi poročil učiteljev, znanstvenikov, lastnih izkušenj in idej v prispevku podajamo predloge za uporabo družbenih omrežij pri pouku književnosti. Na podlagi pregleda literature zaključujemo, da je vključevanje družbenih omrežij v pouk književnosti smiselno, a le če učitelj dejavnosti načrtuje v skladu z digitalno pismenostjo učencev, upošteva njihova zanimanja in pri načrtovanju dejavnosti zagotovi varovanje zasebnosti in splošne spletne varnosti.
Ključne besede: družbena omrežja, družbeni mediji, inovativna učna okolja, književnost, pouk književnosti
Objavljeno v DKUM: 25.03.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 10
 Povezava na celotno besedilo |
