Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V raziskavi tega magistrskega dela smo se osredotočili na digitalno oglaševanje in na vpliv digitalnega oglaševanja na generacijo X. Ta generacija je bila priča hitremu napredku digitalnih tehnologij in spreminjanju oglaševalskega okolja, ki je vodilo od tradicionalnih medijev k digitalnim omrežjem. Oglaševanje prek spleta je pomembno za podjetja in hkrati za vir informacij za potrošnike. Zato smo v tem delu podrobneje raziskali, kako digitalno oglaševanje vpliva na percepcijo, vedenje in nakupne odločitve pripadnikov generacije X. Ta generacija je prva, ki je sprejela večopravilnost medijev in je pionir trenda uporabe digitalnih naprav, kot so pametni telefoni, hkrati pa ohranja povezavo s tradicionalnimi mediji. Za nakupovalne navade generacije X je značilno digitalno sprejemanje, zvestoba blagovni znamki in odločitve o nakupu, ki temeljijo na vrednosti. Medijske navade generacije X so močno pogojene z njihovimi vrednotami in življenjskimi izkušnjami. Za uspešno vključitev generacije X morajo trgovci nuditi prednost udobju, zagotoviti podrobne informacije o izdelkih in vzdrževati dosledno izkušnjo blagovne znamke, ki temelji na kakovosti v vseh kanalih. Nostalgija je močno marketinško orodje, ki lahko ustvari trdno čustveno angažiranost. V raziskovalnem delu smo ugotovili, da se več kot polovica anketirancev počuti, kot da digitalno oglaševanje posega v njihovo zasebnost. Kljub temu raje sprejemajo personalizirane oglase, vendar menijo, da jih je preveč, zato jim postajajo moteči.
Ključne besede: Oglaševanje, digitalno oglaševanje, generacija X, družbeni mediji.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: V diplomskem delu raziskujemo predstavitev makedonske skupnosti v petih slovenskih medijih: 24ur.com, Siol.net, Žurnal24.si, Svet24.si in Metropolitan.si. Osredotočamo se na ton poročanja, prisotnost vizualnih elementov, tematsko vsebino ter prepričevalna sredstva. S kvantitativno in kvalitativno analizo ugotavljamo, kako so Makedonci kot skupnost prikazani v medijskem prostoru. Namen raziskave je bil prepoznati vzorce poročanja ter ovrednotiti, ali in kako ti vplivajo na javno podobo makedonske skupnosti v Sloveniji. Ugotovili smo, da mediji pogosto poročajo v negativnem ali nevtralnem tonu, prevladujejo tragične teme, vizualni elementi pa pogosto poudarjajo čustvene odzive. Rezultati lahko služijo kot osnova za spodbujanje bolj uravnoteženega poročanja o manjšinah.
Ključne besede: digitalni mediji, vizualni elementi, makedonska skupnost, ton poročanja, medijska reprezentacija
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (926,78 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava navade uporabe digitalnih medijev med mladimi v Sloveniji. Namen raziskave je preučiti, katere naprave in platforme mladi najpogosteje uporabljajo, kakšne vrste vsebin spremljajo ter kateri so njihovi glavni motivi. Poseben poudarek je namenjen razumevanju vloge digitalnih medijev na informiranost, družbene odnose in zaznavo časa. Raziskava je pokazala, da mladi najpogosteje uporabljajo pametne telefone in platformo Instagram, pri čemer izstopajo kratki videi in zabavne vsebine, medtem ko so informativne vsebine manj priljubljene. Večina anketirancev digitalne medije povezuje z večjo informiranostjo, a tudi z občutkom izgube časa.
Ključne besede: mladi, digitalni mediji, digitalne vsebine, navade občinstev
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,76 MB)

Opis: V magistrskem delu analiziramo reprezentacijo otrok v modnih oglasih na družbenem omrežju Instagram z vidika spolnih stereotipov in seksualizacije. V analizo je vključenih devet oglasnih fotografij treh podjetij, ki prodajajo otroška oblačila (Mia Belle Girls, Daisy Kids in Miral Kids Store). Uporabljen je družbenosemiotski pristop k večkodni analizi (Machin 2007; Kress 2009; Machin, Mayr 2012; Per Ledin, Machin 2018; Kress, van Leeuwen 2021), ki omogoča sistematično analizo vizualnih elementov. Za analizo je uporabljen 4-nivojski semiotski model: denotacija, konotacija, interakcija elementov, interpretacija kulturnega konteksta. Analiza je pokazala, da so deklice na vseh fotografijah upodobljene generično, kot tip otroške manekenke. Na denotativni ravni se ponavljajo podobe deklic, posnetih v srednjem planu, v oprijetih oblačilih, ki poudarjajo telesno obliko. Njihovi obrazi so naličeni in osvetljeni, pričeske urejene, značilne so drže telesa z eno nogo ali kolenom, nagnjenim rahlo naprej. Na konotativni ravni drže telesa, seksualizirana oblačila, barve (npr. rdeča), stopnja barvne nasičenosti (nasičene barve), naličen obraz, kretnje rok (npr. konice prstov v pramenih las) in (zapeljiv) pogled, usmerjen neposredno v gledalstvo, vzpostavljajo konotacije feminine lepote, zapeljivosti in seksualnosti. Interakcije telesne drže, kretenj, pogleda, barv, oblačil in modnih dodatkov ustvarjajo podobo adultificirane deklice, ki posnema podobe odraslih žensk. Interpretacija kulturnega konteksta kaže, da so deklice reprezentirane seksualizirano. Seksualizirana podoba deklice krepi stereotip privlačne, a dostopne ženskosti, ki obstaja predvsem v odnosu do t. i. moškega pogleda, obenem pa v otroško telo vpisuje normative femininega videza, s čimer se zabrisuje meja med otroškim in odraslim. Modna podjetja uporabljajo deklice za promocijo modnih izdelkov, s tem pa njihova telesa v najzgodnejši dobi izpostavljajo seksualni objektifikaciji, kar lahko vodi v normalizacijo seksualiziranih podob otrok. Reprezentacija spolno zaznamovanih otroških teles v (spletnih) modnih oglasih otroke izpostavlja seksualiziranim podobam, obenem pa vpliva na dojemanje spola v performativnih okvirih.
Ključne besede: družbeni mediji, Instagram, objektifikacija, adultifikacija, družbenosemiotski pristop k večkodni analizi
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (6,79 MB)

Opis: Promocija tekmovanj Kolesarskega kluba Adria Mobil Ključne besede: promocija, marketing, mediji, kolesarstvo Povzetek Diplomsko delo obravnava pomen promocije športnih dogodkov Kolesarskega kluba Adria Mobil ter njen vpliv na prepoznavnost organizatorjev in udeležbo na prireditvah. V sodobnem času je delovanje brez digitalnih medijev in družbenih omrežij praktično neizvedljivo, saj predstavljajo temeljna orodja za komuniciranje z javnostjo. Strateško načrtovana promocija postaja ena ključnih poti do uspešne izvedbe športnih dogodkov. Namen raziskave je analizirati obstoječe promocijske strategije in predlagati izboljšave za večjo vključenost občinstva. Raziskava temelji na pregledu strokovne literature, anketiranju ciljne publike ter analizi promocijskih praks v športnem marketingu. Rezultati kažejo, da imajo digitalni mediji – zlasti družbena omrežja in video vsebine – ključno vlogo pri učinkoviti promociji športnih dogodkov. Ugotovljeno je bilo tudi, da sodelovanje z lokalno skupnostjo in sponzorji pomembno prispeva k večji uspešnosti prireditev. Rezultati kažejo, da imajo sodobni mediji – zlasti družbena omrežja in video vsebine – osrednjo vlogo pri promociji športnih dogodkov. Njihova prednost je v zmožnosti hitrega širjenja vsebin ter omogočanju neposredne interakcije z občinstvom. K uspešni promociji pomembno prispevajo tudi lokalne skupnosti, sponzorji in vplivne osebe. Poleg izbire ustreznih komunikacijskih kanalov je ključno tudi razumevanje vedenjskih vzorcev ciljne publike ter prilagoditev vsebin njenim interesom in pričakovanjem. Na podlagi ugotovitev so podani predlogi za izboljšanje promocijskih aktivnosti, med drugim povečana uporaba interaktivnih digitalnih vsebin in širitev promocijskih kanalov. Diplomsko delo tako ponuja konkretne smernice za optimizacijo promocije športnih dogodkov ter krepitev prepoznavnosti Kolesarskega kluba Adria Mobil.
Ključne besede: promocija, marketing, mediji, kolesarstvo
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,52 MB)