Search the digital library catalog

Abstract: Izgorelost je psihološki sindrom, ki se kaže v čustveni izčrpanosti, depersonalizaciji in zmanjšani osebni izpopolnjenosti. Poklic medicinskih sester je zaradi stalne izpostavljenosti stresu in čustvenim obremenitvam še posebej dovzeten za pojav izgorelosti. Namen dela je raziskati teoretične osnove vezane na izgorelost, opredeliti njene dimenzije, vzroke in posledice ter analizirati stopnjo izgorelosti med medicinskimi sestrami. V zaključnem delu smo uporabili kvantitativni pristop in metodo anketiranja z uporabo vprašalnika Maslach Burnout Inventory (MBI). Glavni rezultati so pokazali, da je med medicinskimi sestrami najbolj izražena čustvena izčrpanost, depersonalizacija ostaja nizka, občutek osebnih dosežkov pa relativno visok. Ugotovljeni so tudi dejavniki tveganja, kot so pomanjkanje časa za sprostitev, občutek preobremenjenosti in opravljanje dodatnih nalog. Pridobljeni podatki bodo lahko zdravstvenim organizacijam v pomoč pri oblikovanju strategij za zmanjšanje izgorelosti ter izboljšanje delovnih pogojev medicinskih sester.
Keywords: izgorelost, medicinske sestre, čustvena izčrpanost, depersonalizacija, znižana osebna izpopolnitev
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,11 MB)

Abstract: Uvod: Napake pri dajanju zdravil sodijo med najpogostejše preprečljive varnostne incidente v bolnišnicah. Ocenjuje se, da letno prizadenejo najmanj 1,5 milijona pacientov, povečujejo stroške zdravstvene obravnave in povzročijo približno 7000 smrti. Najpogosteje se pojavijo v fazi dajanja zdravil, ki jo izvajajo medicinske sestre, zato imajo le-te ključno vlogo pri njihovem preprečevanju. Namen tega pregleda literature je zato bil opredeliti in ovrednotiti učinkovitost intervencij za preprečevanje in zmanjševanje napak pri dajanju zdravil med medicinskimi sestrami v bolnišničnem okolju. Metode: Izveden je bil pregled literature in uporabljena deskriptivna metoda. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE (EBSCOhost) PubMed, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno Google Scholar. Uporabljeni iskalni izrazi so vključevali ključne besede: "medication errors", "nurses", "reduce", "prevent" in "intervention", pa tudi njihove kombinacije in sopomenke. V pregled literature so bile vključene kvantitativne raziskave in sistematični pregledi kvantitativnih raziskav, ki so se osredotočali na intervencije za zmanjšanje napak pri dajanju zdravil s strani medicinskih sester v bolnišničnem okolju. Vključene so bile raziskave, objavljene v angleščini do januarja 2025. Za oceno moči dokazov je bila uporabljena hierarhija dokazov. Analiza je prikazana v obliki evalvacijske tabele. Za sintezo pa uporabljena induktivna vsebinska analiza. Rezultati: Izmed 1.853 identificiranih raziskav, jih je bilo v analizo vključenih 34. Identificirane intervencije so razvrščene v štiri tematske sklope: (1) izobraževalni in programi usposabljanja, (2) postopki in protokoli, (3) ukrepi za zmanjševanje prekinitev pri dajanju zdravil ter (4) tehnološke rešitve. Izobraževalni programi in programi usposabljanja, kot so simulacije, kombinirano e-učenje in interaktivni moduli, so napake pri dajanju zdravil zmanjšali tudi do 80 % ter prispevali k večji klinični samozavesti medicinskih sester. Aktivno vključevanje se je izkazalo kot ključni dejavnik vedenjskih sprememb, medtem ko so klasični seminarji brez praktične komponente pokazali omejen učinek. Postopki in protokoli, kot so standardizirani koraki, preverjanje inzulina ter uporaba orodij na temelju vitkih strategij, so napake zmanjšali za 20–60 % ter povečali skladnost z varnostnimi standardi. Prostovoljno dvojno preverjanje se je izkazalo za učinkovitejše kot obvezno, verjetno zaradi večje osebne odgovornosti. Ukrepi za zmanjševanje prekinitev, kot so ločeni prostori za pripravo zdravil in opozorilne oznake, so pomembno zmanjšali število motenj. Največjo učinkovitost so dosegli, kadar so bili kombinirani z drugimi intervencijami. Zmanjšanje prekinitev je pozitivno vplivalo tudi na zaznani delovni mir in zadovoljstvo sester, čeprav popolna odprava ni izvedljiva brez ustrezne organizacijske podpore. Tehnološke rešitve, kot so mobilne aplikacije, avtomatizirani sistemi, skeniranje črtnih kod in elektronski zdravstveni zapisi, so v najboljših pogojih zmanjšale napake za 45–85 %. Njihova učinkovitost je bila močno pogojena z intenzivnim usposabljanjem, rednim spremljanjem kazalnikov in kulturo brez obtoževanja, ki spodbuja poročanje o težavah pri uporabi. Razprava: Integrirane, večdimenzionalne intervencije, ki vključujejo kompetence medicinskih sester, optimizacijo delovnih procesov in tehnološko podporo, izkazujejo najmočnejše in najbolj trajne učinke pri zmanjševanju napak pri dajanju zdravil. Napredne simulacije in kombinirani izobraževalni programi poglabljajo znanje ter zmanjšujejo verjetnost napak, vendar njihova učinkovitost zahteva stalno vodstveno podporo in zadostne organizacijske vire. Tehnološke inovacije lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju napak, vendar brez doslednega spremljanja izvajanja hitro izgubijo vpliv. Ključni izzivi, ki ostajajo, vključujejo pomanjkanje ekonomskih podatkov in heterogenost poročanih izidov. Prihodnje raziskave naj zato vključujejo večcentrične rand
Keywords: napake, medicinske sestre, zdravila, intervencije
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,14 MB)

Abstract: Onkološka nega se razvija zaradi napredka zdravljenja raka. Medicinske sestre potrebujejo strokovna znanja za celovito obravnavo pacienta. Zaradi pomanjkanja kadra uvajalni programi niso vedno kakovostni, mentorji pa pogosto niso na voljo. Namen zaključnega dela je raziskati proces uvajanja novo zaposlenih medicinskih sester za delo s citostatiki. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija in opisna metoda dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran intervju. V raziskavi je sodelovalo šest novo zaposlenih diplomiranih medicinskih sester. Analiza je bila opravljena z metodo tematske analize. Rezultati: V analizi smo izpostavili pet glavnih tem: »Uvajanje v delo s citostatiki, informacije in podpora med uvajanjem, izzivi in težave med uvajanjem, mentorstvo in program uvajanja v delo s citostatiki«. Ugotovili smo, da vsi navajajo dober uvajalni sistem razen pri mentorstvu, kjer bi želeli zmanjšati pogoste menjave mentorjev. Razprava in zaključek: Kljub zahtevnosti onkološkega področja, večanju števila obolelih ter pomanjkanju kadra je raziskan uvajalni program dobro zastavljen. Še zmeraj pa se najde prostor za izboljšave mentorskega programa.
Keywords: uvajanje, mentorstvo, novo zaposlene medicinske sestre, citostatiki, varnost
Published in DKUM: 22.05.2025; Views: 0; Downloads: 47
Full text (462,65 KB)

Abstract: Nosilka zdravstvene nege in oskrbe ter strokovnjakinja na področju zdravstvene nege je medicinska sestra. Medicinske sestre (pod pojmom je mišljena tudi moška oblika izvajalcev zdravstvene nege – zdravstveniki/tehniki zdravstvene nege) imajo na področju zdravstvenega varstva pomembno vlogo, saj skrbijo za paciente, imajo pa tudi vodilno vlogo v bolnišnicah, zdravstvenih sistemih in drugih organizacijah. Kako obdržati medicinske sestre na njihovih delovnih mestih, je globalni problem, ki pa je v enotah intenzivne terapije zaradi intenzivnega načina dela še bolj izrazit. Fluktuacija je naraščajoči problem, ki navadno nastopi zaradi nezadovoljstva zaposlenih. Visoka stopnja fluktuacije zdravstvenih delavcev je vse pogostejši pojav v bolnišnicah po vsem svetu, predvsem pa v enotah intenzivne terapije, kjer skrb za življenjsko ogrožene paciente predstavlja več znanja, usposabljanja, kritičnega razmišljanja in več stresnih dogodkov. Poleg resnih finančnih posledic fluktuacija ogroža varnost in kakovost na področju skrbi za paciente, prihaja do prekinitev kontinuitete oskrbe, dogaja se več napak pri zdravljenju. Prepoznani problem smo v magistrskem delu želeli bolje spoznati v teoretičnem delu, kjer smo se osredotočili na razumevanje pojma fluktuacija ter predstavitev vrst, vzrokov, posledic in ukrepov za zmanjšanje prej omenjene problematike. V empiričnem delu magistrskega dela smo si želeli razjasniti trend odhajanja medicinskih sester, ki odhajajo z enot intenzivnih terapij, pridobiti uvid v splošno delovno vzdušje na omenjenih delovnih mestih ter odgovoriti na vprašanje, kako bi lahko pripomogli k zadržanju medicinskih sester na svojih delovnih mestih. Izvedli smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 71 medicinskih sester, zaposlenih na oddelkih za intenzivno terapijo III v UKC Ljubljana. Anketiranci so pri vprašanjih odprtega tipa v največji meri izpostavili, da se na svojem delovnem mestu soočajo s pomanjkanjem kadra, kar vodi v preobremenjenost zaposlenega. Motijo jih medosebni odnosi z drugimi MS in slaba organizacija dela, medtem ko nekateri niso zadovoljni tudi s svojo plačo glede na stres in odgovornost, ki jo imajo. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne povezanosti (šibko pozitivne) med določenimi občutki in počutjem na delovnem mestu ter težnjo po menjavi zaposlitve (razburjenost zaradi nečesa nepričakovanega na delovnem mestu, občutek živčnosti in stresa, občutek nezmožnosti spopadanja s stvarmi, ki jih je potrebno opraviti, občutek jeze zaradi stvari izven nadzora). Anketirani zaposleni so se v statistično značilno v manjši meri strinjali z nekaterimi trditvami v anketnem vprašalniku, kar v določeni meri kaže na nezadovoljstvo z organizacijo dela in naravo samega dela. Ugotovili smo, da večina zaposlenih pogosto ali zelo pogosto dela več ur, kot je za določeni mesec predvideno. Ugotovili smo tudi, da stres lahko vpliva na odločitev o menjavi zaposlitve, možen vzrok za stres pa so lahko psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Kot potencialna rešitev je bila v največji meri izpostavljena ravno večja kadrovska zasedba, kar bi zmanjšalo vsakodnevne psihične in fizične obremenitve na delovnem mestu. Da pa bi več zaposlenih želelo delati v tako zahtevnem in intenzivnem okolju, je potrebno začeti pri osnovah. S poznavanjem razmer v enotah intenzivne terapije, z razumevanjem fluktuacije kot take in upoštevanjem ukrepov za njeno zmanjšanje oz. zajezitev lahko prispevamo k večjemu zadovoljstvu medicinskih sester in njihovemu zadržanju na njihovih delovnih mestih. Rezultati te raziskave bodo lahko v pomoč managerjem/vodjem v zdravstvenih ustanovah pri razumevanju in spoprijemanju s fluktuacijo ter razpolaganju s svojim zdravstvenim kadrom.
Keywords: fluktuacija, enota intenzivne terapije, medicinske sestre, pomanjkanje medicinskih sester
Published in DKUM: 28.01.2025; Views: 0; Downloads: 64
Full text (3,94 MB)

Abstract: Stres je vsakodnevni spremljevalec zdravstvenih delavcev, posebej med medicinskimi sestrami; zaradi napornih delovnikov, medsebojnih konfliktov v timu, hudo bolnih pacientov, ki potrebujejo njihovo pozornost. Neobvladovanje stresa vodi v izgorelost. Namen diplomskega dela je bil raziskati čuječnost kot tehniko spoprijemanja s stresom pri medicinskih sestrah.
Keywords: čuječnost, stres, medicinske sestre
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 107
Full text (863,51 KB)