| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 847
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izvajanja vaj za krepitev mišic na pojavnost mišično-skeletnih bolečin spodnjega hrbta pri medicinskih sestrah
Nik Oražem, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Medicinske sestre so zaradi narave svojega dela izpostavljene težkim fizičnim obremenitvam, kot so dvigovanje in prestavljane pacientov, dolgotrajno stanje in opravljanje dela z nagnjeno pozicijo telesa. Tak način dela predstavlja dejavnik tveganja za nastanek mišično-skeletnih bolečin. Mišično-skeletne bolečine spodnjega hrbta so zelo pogoste pri medicinskih sestrah. Zato je namen zaključnega dela ugotoviti, ali vpliva izvajanje vaj za krepitev mišic na pojavnost bolečin spodnjega hrbta pri medicinskih sestrah. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Znanstveno literaturo smo iskali na naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline, Cochrane library in iskalnik Google Scholar. Iskalno strategijo smo oblikovali na temelju PIO-vprašanja. Raziskave smo razvrstili po ravneh glede na hierarhijo dokazov. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav. Raziskave kažejo, da ima Izvajanje vaj za krepitev mišic zdravilen in preventiven učinek, zmanjšuje stopnjo bolečine in izboljša mišično moč ter stabilnost trupa. Posledično zmanjša bolniško odsotnost medicinskih sester. Razprava in zaključek Z izvajanjem vaj za krepitev mišic se lahko preprečijo ali zdravijo bolečine spodnjega hrbta pri medicinskih sestrah. Z izvajanjem vaj se izboljšajo mišična moč, vzdržljivost mišic in posledično stabilizacija trupa, kar blagodejno vpliva na bolečine spodnjega hrbta. Izboljšana stabilizacija trupa se povezuje z izboljšanjem moči in velikosti trebušnih mišic.
Ključne besede: bolečine, mišično-skeletne, medicinska sestra, spodnji hrbet, krepitev mišic
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 27; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (667,98 KB)

2.
Počutje medicinskih sester ter pojavnost stresnih situacij na delovnem mestu v času naraščanja okužb s sars-cov-2
Eva Rojht, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Stres med zdravstvenimi delavci je povezan z negativnimi posledicami, kot so psihične stiske, izgorelost, depresija, tesnoba, bolečine v križu. Namen je bil ugotoviti, kako se medicinske sestre počutijo in doživljajo stresne situacije med porastom okužb s SARS-CoV-2 ter kako se z njimi spopadajo. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Pri kvalitativnem raziskovanju nam je zbiranje podatkov s polstrukturiranimi intervjuji omogočilo lažje razumevanje subjektivnih izkušenj intervjuvanih. Uporabljena je bila metoda tematske analize vsebine. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravstvenih delavcev, različnih stopenj izobrazbe, delovnih izkušenj in starosti. Rezultati: S pomočjo tematske analize so bile oblikovane 4 glavne teme. Počutje ob naraščanju okužb (1), sprememba delovnega procesa (2), podpora v času naraščanja okužb (3) in spopadanje s stresnimi situacijami (4). Posamezne teme so bile razčlenjene še na podteme ter kode. Najpogostejše stresne situacije, ki so jih zaznali, so povezane s povečanim obsegom dela, prerazporejanjem kadra, možnostjo prenosa okužbe, pomanjkanjem znanja ter pomanjkljivo informiranje. Počutijo se utrujene, razočarane, prestrašene. Bojijo se prenosa okužbe, nemočne in nejevoljne. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da so bili zdravstveni delavci izpostavljeni mnogim stresnim situacijam v času naraščanja okužb s SARS-CoV-2. Želeli so si predvsem več podpore s strani vodstva, boljše informiranje, več kadra pa tudi psihološko pomoč. Podali so predloge in ukrepe, s katerimi se bomo v prihodnjih morebitnih podobnih situacijah lahko boljše odzvali in se uspešnejše spopadali s stresnimi situacijami.
Ključne besede: medicinska sestra, stres, SARS-CoV-2, doživljanje, stresni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 115; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin: sistematični pregled literature
Ana Vidovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Odnos do migrantov, ljudi različnih veroizpovedi in kultur je odvisen od njihovega sprejemanja v družbi in na nivoju posameznika. Raziskave dokazujejo odstopanja v dostopu do zdravstvenih sredstev, obravnave in odnosu zdravstvenih delavcev do rasnih manjšin. Namen zaključnega dela je opisati odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin. Metode: Opravili smo pregled znanstvenih člankov. Iskanje člankov je potekalo po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in SCOPUS. Za prikaz pregleda in izbora vključene literature smo uporabili PRISMA-pristop. Omejili smo iskalno strategijo na izbrano temo in določeno populacijo, izključili članke, ki so starejši od zadanih limitov, nepopolne in nedosegljive članke. Rezultati: V končni pregled in analizo smo vključili 11 raziskav. Na odnos medicinskih sester do rasnih manjšin vplivajo pomanjkanje kulturnih kompetenc, znanja, osebna prepričanja in obstoječi stereotipi posameznih medicinskih sester. Na paciente, razlike v odnosu, vplivajo negativno, saj povzročajo nezaupanje, kar jih odvrača od koriščenja zdravstvenih storitev, tudi kadar je to nujno potrebno. Razprava in sklep: Kljub dostopnim informacijam, medijem in literaturi se srečujemo z ovirami v zdravstveni oskrbi pacientov rasnih manjšin tako na strani medicinskih sester kot na strani pacientov in njihovih družin, kar lahko predstavlja problem na vseh ravneh javnega zdravstva. Za izboljšanje odnosov je pomembno zavedanje in sprejemanje pacientov ne glede na njihovo kulturno, versko ali socioekonomsko ozadje.
Ključne besede: zdravstvena obravnava, rasne manjšine, medicinska sestra, stereotipi, percepcija
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 55; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Prepoznavanje prekomerne telesne mase in debelosti pacienta obravnavanega v ambulanti družinske medicine
Eva Keber, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri prepoznavanju prekomerne telesne mase in debelosti. Debelost v današnjem času namreč predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj, prezgodnjo invalidnost in celo umrljivost. Pri delu potrebuje pridobljene kompetence, znanja in veščine, s katerimi lažje presodi tveganje za nastanek resnih bolezni, povezanih s prekomerno telesno maso in debelostjo.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta, tveganja prekomerne telesne mase, indeks telesne mase
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 35; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Izkušnje medicinskih sester na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pacienta v bolnišnicah
Sara Pungartnik Goličnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Oskrba ob koncu življenja je pomemben vidik zdravstvene nege, saj z njo zagotavljamo podporo tako umirajočemu kot njegovim najbližjim. Nudenje tovrstne oskrbe predstavlja vsaki medicinski sestri čustven napor, še posebno pa medicinski sestri na začetku kariere (< 36 mesecev delovne dobe v bolnišnici), ki se s tovrstnim delom srečuje prvič. Namen zaključnega dela je tako raziskati, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pacienta v bolnišnicah. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, SAGE, ScienceDirect in Web of Sciences. Omejili smo se na članke, ki obravnavajo izbrano tematiko in brez časovnega okvira. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre na začetku kariere smrt pacienta prizadene. Oskrba ob koncu življenja jih čustveno obremenjuje, občutijo nemoč, krivdo, jezo in žalost. Pomaga jim lahko pogovor s kolegi in samorefleksija. Največje težave pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja jim predstavlja pomanjkanje znanja, izkušenj v podobnih situacijah, pomanjkljiva komunikacija in odsotnost pomoči s strani kolegov. Razprava in zaključek: Oskrba ob koncu življenja bi morala biti bolj obravnavano področje že v času študija, saj se z njo pri svojem delu srečujejo vse medicinske sestre. S samim preučevanjem izkušenj medicinskih sester na začetku kariere pri zagotavljanju oskrbe ob koncu življenja pa lahko izdelamo nove smernice izobraževanja, ki bi jih bolje pripravile na izzive oskrbe ob koncu življenja, posledično pa bi se dvignila tudi kvaliteta oskrbe, ki so je pacienti deležni.
Ključne besede: izkušnje, medicinska sestra na začetku kariere, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 107; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (566,59 KB)

6.
Kakovost življenja bolnika z napredovalim malignim melanomom
Eva Kolosovski, 2022, diplomsko delo

Opis: Pojav kožnega raka uvrščamo med najpogostejša rakasta obolenja. Maligni melanom je vrsta kožnega raka, ki se pojavi nenadoma, z nepravočasnim odkrivanjem lahko preide v napredovalo fazo bolezni in posledično vpliva na slabšo možnost preživetja. Namen zaključnega dela je ugotoviti kakovost življenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom ter izpostaviti posebnosti, na katere naj bo pozorna medicinska sestra. Zaključno delo temelji na pregledu in analizi znanstvene ter strokovne literature pridobljene iz podatkovnih baz Medline, PubMed, Wiley in platforme COBISS. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S PRISMA diagramom smo prikazali potek iskanja literature. Kakovost izbranih študij je bila izvedena z uporabo 7–nivojske hierarhije dokazov. Opravljena je bila vsebinska analiza in sinteza ugotovitev. V analizo smo zajeli 11 raziskav v povezavi s temo raziskovanja. Ugotovili smo, da kakovost življenja bolnikov z napredovalim melanomom vpliva na njihovo fizično, čustveno, psihološko in socialno stanje. Bolniki najpogosteje izpostavljajo utrujenost kot posledica fizičnih vplivov ter jezo in strah pred ponovitvijo bolezni kot posledica čustvenih vplivov. Psihološko jim je najtežje med čakanjem na potrditev diagnoze, ko je prisoten stres. Socialni dejavniki, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih, so odmikanje v samoto, izogibanje družbi in skrhani odnosi s partnerjem ter družino. Na osnovi raziskave ugotavljamo, da je kakovost življenja bolnikov z napredovalim malignim melanomom slaba. Medicinske sestre morajo biti za uspešno in kakovostno delo s temi bolniki strokovno usposobljene ter izurjene pri prepoznavanju nezaželenih učinkov zdravljenja in dajanju ustreznih informacij bolnikom.
Ključne besede: maligni melanom, kožne spremembe, podpora bolniku, medicinska sestra, onkološka zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 206; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (568,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pojavljanje in obvladovanje zapletov med hemodializnim zdravljenjem
Marjetka Knafelc, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hemodializno zdravljenje je eno izmed najkompleksnejših načinov nadomestnega zdravljenja. Popolnoma razumljivo je, da pri tem prihaja tudi do različnih zapletov in s tem tudi to do specifičnih ukrepov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti akutne, kronične in tehnične zaplete med hemodializo ter s pomočjo raziskave ugotoviti pogostnost in ukrepanje ob zapletih. Metode: V raziskavi je bila uporabljena triangulacija s kombiniranjem dveh raziskovalnih pristopov, tehnik in virov podatkov zaposlenih v zdravstveni negi. V raziskavi je sodelovalo 70 zaposlenih v zdravstveni negi iz 8 dializnih centrov ter 50 pacientov zdravljenih z hemodializo v enem izmed sodelujočih dializnih centrov, katerih parametre smo spremljali v obdobju zadnjih 3 let dializnega zdravljenja. Rezultati: Najpogostejši zapleti med hemodializo so bili hipotonija (M = 2,5; SO = 0,66), mišični krči (M = 2,3; SO = 0,68), arterijska hipertenzija (M = 2,2; SO = 0,75) in glavobol (M = 1,5; SO = 0,58). Ugotovljena je bila razlika med zaposlenimi v zdravstveni negi v ukrepanju med pojavom zapletov med hemodializo glede na stopnjo izobrazbe (x2 = 9,914; p = 0,019). Prav tako obstajajo statistične značilne razlike med zaposlenimi v zdravstveni negi v ukrepanju med pojavom zapletov med hemodializo glede na delovne izkušnje (x2 = 32,637; p < 0,001). Razprava in sklep: Zaposleni v zdravstveni negi na hemodializni enoti si morajo prizadevati za nadaljnje učenje in izobraževanje o zapletih in ukrepih med hemodializo skozi celotno poklicno kariero ter uporabljati in deliti to znanje v praksi, da bi zagotovili najboljšo oskrbo za paciente zdravljene z hemodializo.
Ključne besede: hemodializa, zapleti med hemodializo, obvladovanje zapletov, preprečevanje zapletov med hemodializo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 467; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Omejitev osebne svobode starejših v domu za starejše na odprtem oddelku
Sara Vigali, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaposleni v domovih za starejše v podravski statistični regiji delajo z najbolj ranljivo skupino – to so starejši, ki so jim lahko velikokrat zaradi manjše samostojnosti in hkrati večje odvisnosti od negovalcev oziroma oskrbovalcev kršene pravice. Pričujoča magistrska naloga zastavlja raziskovalno vprašanje: »Kakšna je problematika poznavanja kršitev pravic osebne svobode starejših v domovih za starejše občane (na odprtem oddelku) s strani zdravstvenega in negovalnega osebja?« Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava, ki je potekala med zdravstvenim in negovalnim osebjem zaposlenih v domovih za starejše, na odprtih oddelkih, na področju severovzhodne Slovenije (N = 124). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, ki smo ga pripravili sami, na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskav obravnavanega področja. Za preverjanje naših hipotez smo uporabili postopke opisne statistične obdelave podatkov. Rezultati: 94 % (N = 92) anketiranih je navedlo, da so s pravicami starejših do osebne svobode seznanjeni, le 6 % pravic ne pozna. Potreba po izobraževanju o problematiki kršenja pravic zaposlenih do starejših se je v raziskavi pokazala le pri diplomiranih zdravstvenih delavcih, medtem ko drugi anketiranci interesa zanjo niso pokazali. Večina zaposlenih v domovih za starejše občane navaja, da ne krši pravice starejše osebe do osebne svobode. 88 % vseh anketiranih pa je ocenilo, da omejevanje pravic starejših do osebne svobode pozitivno sovpada z zadovoljstvom uporabnikov ter dobrim medsebojnim odnosom. Razprava in sklep: Znanje zdravstvenih delavcev na področju prava in pravic, ki jih imajo starejši v domovih za starejše občane, in na splošno je siromašno. Ključen razlog za obstoj njihove socialne izključenosti in diskriminacije ter kršenja pravic, ki jih imajo, pa je primarno preventivne, a tudi kurativne in, seveda, tudi družbene narave, delno pa tudi posledica ignorance zdravstvenega sistema.
Ključne besede: starejše osebe, dom za starejše osebe, osebna svoboda, pacientove pravice, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 413; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (533,43 KB)

9.
Psihične obremenitve medicinskih sester zaradi dela s covid-19 pozitivnimi osebami
Sonja Košica, 2022, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Pandemija COVID-19 je aktualen globalni problem, s katerim se danes spopadamo doma in v svetu. V našem zaključnem delu je opisano duševno zdravje medicinskih sester med izbruhom COVID-19, predstavljeni so dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje. Metode: V zaključnem delu je bil uporabljen sistematični pregled, izdelali smo analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva dela s COVID-19 pozitivnimi bolniki na psihične obremenitve medicinskih sester. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v tujih bazah PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabili smo vključitvena in izključitvena merila, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: 23 člankov, ki ustrezajo našim zahtevam, smo podrobneje analizirali in predstavili ugotovitve in sinteze dokazov. Na podlagi člankov je bilo mogoče ugotoviti, s kakšnimi psihičnimi obremenitvami se spopadajo medicinske sestre v času dela s COVID-19 pozitivnimi bolniki. Razprava in sklep: Strokovna usposobljenost, količina in kakovost spanja, stres in samo-učinkovitost so glavni dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje medicinskih sester. V času epidemije se pri delu s COVID-19 pozitivnimi bolniki soočajo s simptomi depresije, stresom, z anksioznostjo, s pomanjkanjem spanja, z negativnimi čustvi in izgorelostjo. Medicinske sestre so v času COVID-19 psihično preobremenjene. Če ne bo nekaj narejenega na tem področju, bo kmalu veliko število zdravstvenih delavcev imelo psihične težave.
Ključne besede: COVID 19, medicinska sestra, psihično zdravje.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 431; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Položaj zaposlenih v zdravstveni negi
Vivian Kopač, 2022, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K, 2017) in nato tudi s sprejetjem dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege naj bi dokončno določili pripadajoče delovne naloge delovnima mestoma tehnika zdravstvene nege in diplomirane medicinske sestre ter poizkušali rešiti problem pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. V ta namen 38. člen ZZDej-K predvideva, da se vsem tehnikom zdravstvene nege, ki izpolnjujejo pogoje tega člena, ponudi možnost za sklenitev pogodbe za opravljanje dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. Ti morajo v vnaprej določenem roku tudi pridobiti licenco. V teoretičnem delu zaključnega dela smo natančneje predstavili dejavnost zdravstvena nega, obe delovni mesti, ZZDej-K in teorijo kompetenc. Kot cilj raziskave smo si zastavili ugotovitev vpliva ZZDej-K na delovne razmere, razmere v odnosih znotraj zdravstvenih timov in ali so zaposleni seznanjeni z zakonom. Presodili smo, da vpeljava sprememb še vedno traja in da trenutne razmere zaradi covida-19 vplivajo na kadrovske razmere v zdravstveni negi, zato smo po končani interpretaciji pridobljenih rezultatov ankete predlagali ponovitev raziskave po določenem času, da bi tako preverili, ali se je kadrovska slika v zdravstveni negi izboljšala.
Ključne besede: zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, kompetence, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 512; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici