1. Vloga medicinske sestre ob transfundiranju krvnih derivatov pri kritično bolnem pacientu na urgenciSara Fekonja, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Transfuzija krvnih derivatov je ključna intervencija v urgentni oskrbi kritično bolnih pacientov, kjer ima medicinska sestra osrednjo vlogo pri pripravi pacienta, preverjanju krvnih pripravkov, spremljanju vitalnih funkcij, prepoznavanju zapletov, nudi tudi čustveno podporo pacientom in svojcem. Namen zaključnega dela je opredeliti naloge medicinske sestre pri transfuziji krvi na urgenci.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature. Pregled literature je temeljil na uporabi metode pregleda, analize, sinteze in komparacije. Analizirane so bile kvantitativne in opisne raziskave, ki so proučevale znanje, kompetence in prakso medicinskih sester pri transfuziji krvi. Za oceno kakovosti raziskav smo uporabili hierarhijo dokazov.
Rezultati: Od skupno pregledanih 507 študij smo v ožjo analizo vključili tri raziskave. Raziskave so pokazale nizko raven poznavanja vloge in znanja medicinskih sester o transfuzijski varnosti. Najpogostejše pomanjkljivosti so bile nepravilna identifikacija pacienta, pomanjkljivo spremljanje vitalnih znakov in nepoznavanje znakov transfuzijskih zapletov.
Razprava in zaključek: Medicinske sestre imajo nepogrešljivo vlogo pri preprečevanju transfuzijskih zapletov. Redno strokovno usposabljanje, standardizirani protokoli in vključevanje v transfuzijske time so ključni za zagotavljanje varne oskrbe. Nadaljnje raziskave so potrebne za razvoj učinkovitejših izobraževalnih programov.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, naloge medicinske sestre, aplikacija krvnih komponent, pacienti v kritičnem stanju, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,72 MB) |
2. Zadovoljstvo triažnih medicinskih sester z delom v izbranem urgentnem centruNina Boldirev, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zadovoljstvo triažnih medicinskih sester v urgentnem centru je močno odvisno od organizacijskih značilnosti, struktur in delovnih pogojev. Pomanjkljivo zadovoljstvo lahko negativno vpliva na njihovo uspešnost pri delu v zdravstveni negi, zato je bil namen zaključnega dela raziskati zadovoljstvo triažnih medicinskih sester v izbranem urgentnem centru.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in anonimni anketni vprašalnik za oceno zadovoljstva 43 triažnih medicinskih sester v izbranem urgentnem centru. Uporabili smo Pogačnikovo lestvico delovnega zadovoljstva. Podatke smo analizirali z IBM SPSS Statistics 22.0, izračunali povprečno in skupno oceno zadovoljstva ter jih primerjali glede na delovno dobo. Statistično povezanost smo preverili s Spearmanovim koeficientom korelacije.
Rezultati: Triažne medicinske sestre so v povprečju delno zadovoljne z delom v urgentnem centru. Največje nezadovoljstvo izražajo glede varnosti pri delu, zlasti zaposlene od 1 do 10 let. Najbolj so zadovoljne z odnosi s sodelavci. Poudarjajo povezavo med kakovostjo dela in zadovoljstvom.
Razprava in zaključek: Triažne medicinske sestre v izbranem urgentnem centru izražajo delno zadovoljstvo z delom. Za povečanje njihove učinkovitosti in predanosti bi bilo potrebno redno spremljanje zadovoljstva ter sprotno uvajanje izboljšav.
Ključne besede: triažna medicinska sestra, urgenca, triaža, zadovoljstvo z delom
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,30 MB) |
3. Sprejem, triaža in nadaljnje zdravljenje bolnika z bolečino v prsnem košu v enoti za bolezniNives Temlin, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Bolečina v prsnem košu je pogost pojav v urgentni službi, kjer je pravilna triaža zaradi različnih vzrokov, kot je akutni miokardni infarkt, ključna.
Metode: Raziskava je temeljila na kombinaciji mešanih metod raziskovanja, s ciljem poglobljenega razumevanja obravnave bolnika z bolečino v prsnem košu.
Rezultati: V retrospektivni raziskavi smo pregledali dokumentacijo 3828 bolnikov, od katerih je zaradi bolečine v prsnem košu bilo v Enoti za bolezni obravnavanih 93 bolnikov (2,43 %). Bolniki v oranžni kategoriji (n=10) so v povprečju na obravnavo čakali manj časa kot bolniki v rumeni ali zeleni kategoriji, kar pa ni bilo statistično značilno (n = 82, 25,3 minute VS 36,51 minut; p = 0,580). V triažni ambulanti je bilo 11 bolnikov razvrščenih v rdečo ali oranžno kategorijo; intravenska kanila je bila nastavljena pri 2 izmed 8, ki so v urgentni center prišli brez kanile. Intervjuji so pokazali, da triažne medicinske sestre dobro prepoznajo simptome bolečin v prsnem košu, ki lahko kažejo na življenjsko nevarne bolezni, kot je akutni koronarni sindrom.
Razprava in zaključek: Bolečina v prsnem košu je bila v izbranem obravnavanem obdobju redko vzrok za obravnavo v Enoti za bolezni (2,43 %). Čakanje bolnikov iz oranžne kategorije pomembno presega v smernicah priporočeni čas 10 minut. Vstavitev intravenske kanile ni del standardnih postopkov v triaži. Teoretično znanje in praktične izkušnje zdravstvenih delavcev so ključni za uspešno triažiranje. Stalno izpopolnjevanje in boljša povezanost z zdravniki izboljšata prepoznavanje življenjsko ogrožajočih stanj.
Ključne besede: triaža, triažna medicinska sestra, urgentni center, bolečina v prsnem košu, enota za bolezni
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. Čustvena inteligenca in klinično odločanje pri medicinskih sestrahSara Kovče, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Čustvena inteligenca je sposobnost zajemanja, upravljanja lastnih čustev ter razumevanja in poznavanja čustev drugih ljudi. Čustvena inteligenca je ključni dejavnik, ki vpliva na odločanje in ukrepanje medicinskih sester ter neposredno oblikuje kakovost zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je ugotoviti kako čustvena inteligenca vpliva na klinično odločanje medicinskih sester.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pridobili iz mednarodnih baz podatkov, kot so CINAHL Ultimate, PubMed, MEDLINE, ScienceDirect in Cochrane Library. Pri iskanju literature smo določili kriterije za vključitev in izključitev. Postopek iskanja in izbire relevantne literature smo prikazali na PRISMA diagramu. Pri analizi podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: Raziskave so pokazale, da visoka čustvena inteligenca medicinskih sester izboljšuje kakovost zdravstvene nege, kar potrjujejo tako medicinske sestre kot bolniki. Izobraževanje o čustveni inteligenci bistveno izboljša odločanje medicinskih sester, kar vodi k večji poklicni kompetenci in zmanjševanju poklicne izgorelosti. Višji rezultati čustvene inteligence so povezani z boljšo komunikacijo, večjim zadovoljstvom bolnikov ter učinkovitejšim spoprijemanjem medicinskih sester s stresom.
Razprava in zaključek: Čustvena inteligenca je ključni dejavnik za uspešno klinično odločanje, ki ga je treba še dodatno raziskati in vključiti v izobraževalne programe za medicinsko sestro. S dvigovanjem čustvene inteligence bi lahko vplivali na izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in zadovoljstva tako bolnikov kot medicinskih sester.
Ključne besede: čustvena inteligenca, klinično odločanje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (680,59 KB) |
5. Praksa oskrbe kirurških ran na kirurškem področju zdravstvene negeMiha Zadravec, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Obravnava pacienta s kirurško rano predstavlja pomembno področje zdravstvene nege in predstavlja bistven del dela medicinskih sester. Vključuje več aktivnosti, od oskrbe rane do izobraževanja pacientov. Predstavlja multidisciplinarno aktivnost, ki vključuje fiziološke in imunološke procese, fizične ter socialne dejavnike.
Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja, s katero smo želeli ugotoviti prakso zdravstvene nege kirurških ran med zaposlenimi v zdravstveni negi na kirurškem področju. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo, podatke pa smo zbirali s tehniko anketiranja.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 97 zaposlenih. Dve glavni področji kompetenc za medicinske sestre, ki skrbijo za paciente s kirurškimi ranami, sta znanje, veščine in uspešnost v etiologiji in oskrbi; in zdravljenje ter ocena ran. Glede na analizo rezultatov ugotavljamo, da ni razlike v praksi zdravstvene nege kirurških ran glede na doseženo stopnjo izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi, prav tako smo ugotovili, da obstaja šibka negativna povezava med prakso zdravstvene nege kirurških ran in številom let delovne dobe.
Razprava in zaključek: Praksa oskrbe kirurških ran je ključnega pomena za kakovostno in celovito obravnavo pacientov s kirurškimi ranami. Raziskava je pokazala, da je znanje medicinskih sester o zdravstveni negi ran vzpodbudno, saj se medicinske sestre same zavedajo posledic nepravilne in neustrezne oskrbe kirurških ran.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, kirurška rana, praksa oskrbe rane
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,08 MB) |
6. Poznavanje psihiatričnih urgentnih stanj med zaposlenimi in študenti v zdravstveni negiAntonijo Bijelič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Psihiatrična urgentna stanja zahtevajo specialna znanja za zagotavljanje varnosti in kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil oceniti znanje študentov in zaposlenih v zdravstveni negi glede urgentnih psihiatričnih stanj ter primerjati zaposlene na področju duševnega zdravja z drugimi oddelki.
Metode: V empiričnem delu smo uporabili presečno raziskavo z metodo anketiranja, podatke pa analizirali z IBM SPSS 29.0 in Excelom. Raziskava je bila izvedena od aprila do avgusta 2024. Za analizo smo uporabili opisne neparmaterične statistične teste: test Mann-Whitney U, test Kruskal-Wallis in Spearmanov koeficient korelacije pri stopnji tveganja α = 0,05.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 218 (26,2 %) posameznikov. Znanje je bilo pri zaposlenih na področju psihiatrije in duševnega zdravja (PV = 3,82; SO = 0,31) statistično boljše kot pri zaposlenih v zdravstveni negi zunaj področja duševnega zdravja in psihiatrije (PV = 3,48; SO = 0,63) (U = 561,000; p = 0,025). Zaposleni s srednješolsko izobrazbo (PV = 3,42; SO = 0,57) niso imeli statistično slabšega znanja v primerjavi z zaposlenimi, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe (PV = 3,50; SO = 0,57) (U = 1016,000; p = 0,087). Delovna doba ni statistično povezana z boljšim znanjem zaposlenih v zdravstveni negi (r = –0,008; p = 0,931).
Razprava in zaključek: Zaposleni na področju duševnega zdravja so imeli boljše znanje. Visoka izobrazba ali daljša delovna doba nista nujno zagotavljali boljših rezultatov. Ključno je stalno izobraževanje, praktično usposabljanje in boljša vključitev psihiatrične vsebine v študijske programe.
Ključne besede: psihiatrična nujna stanja, psihiatrija in duševno zdravje, medicinska sestra v psihiatriji, medicinska sestra, študenti
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,13 MB) |
7. Zagotavljanje udobja za kritično bolne paciente v enoti intenzivne terapijeMiloš Kuzmanović, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Koncept udobja je kompleksen, prehoden in večdimenzionalen, presega le odsotnost bolečine. Namen intenzivne terapije je zagotavljanje kakovostne oskrbe hudo poškodovanim pacientom. Raziskava proučuje stališča medicinskih sester o zagotavljanju udobja, vpliv tipa enote in izkušenj ter ugotavlja najpogostejše vire neugodja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Analiza podatkov je vključevala deskriptivno in inferenčno statistiko s programom SPSS IBM 23.0, vključno z Mann-Whitney U testom.
Rezultati: Najpogostejši vir neugodja je pogrešanje ljubljenih oseb (x̄ = 7,83, SD = ±2,18). Pogosti viri neugodja so še motnje spanja, bolečina, tesnoba in občutek odvisnosti. Izkušnje medicinskih sester vplivajo na zagotavljanje udobja, predvsem pri zagotavljanju spanja ponoči, preprečevanju žeje, udobnem nameščanju pacientov in obvladovanju bolečine. Medicinske sestre največ pozornosti namenjajo odpravljanju bolečine, občutka mrazu, toplote, žeje ter zmanjševanju hrupa in umetne svetlobe ponoči.
Razprava in sklep: Intenzivna terapija je kompleksno okolje, kjer medicinske sestre igrajo ključno vlogo. V prihodnosti bi bilo smiselno raziskati skladnost mnenj medicinskih sester in pacientov ter razviti orodje za ocenjevanje udobja v Sloveniji, kar bi pomembno prispevalo k klinični praksi.
Ključne besede: udobje, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, pacient
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni in babiški negi oddelka za perinatologijo v povezavi s pojavom sindroma izgorelostiKlavdija Lesnika, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaposleni v zdravstveni in babiški negi spadajo v skupino poklicev, ki so v intenzivnem razmerju dela z žensko, otrokom in družino. Srečujejo se z obremenjujočim delovnim okoljem, ki ima vpliv na zadovoljstvo in proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti stopnjo in razloge zadovoljstva zaposlenih v povezavi s sindromom izgorelosti.
Metode: V teoretičnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Empirični del temelji na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno zadovoljstva (MSQ) in stopnjo izgorelosti (CBI). Raziskava je potekala med zaposlenimi na Oddelku za perinatologijo terciarne ravni zdravstvenega varstva. Dobljeni podatki so bili statistično obdelani in analizirani z Microsoft Excel 2013 in IBM SPSS 29.0.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so zaposleni navedli zmerno raven zadovoljstva na delovnem mestu. Nezadovoljstvo se je izražalo v politiki dela ustanove, plačilu in količini dela. Udeleženci so navedli nizko stopnja izgorelosti. Torej obstaja statistično pomembna povezava med zadovoljstvom na delovnem mestu in pojavom izgorelosti (p < 0,001).
Razprava in Zaključek: Nezadovoljstvo zaposlenih predstavlja višjo možnost razvoja sindroma izgorelosti, s čimer vpliva na obravnavo žensk, otrok in družin. Potrebno je iskanje strategij obvladovanja stresa in osveščanje o sindromu izgorelosti med zaposlenimi v zdravstveni in babiški negi.
Ključne besede: babica, medicinska sestra, perinatologija, zadovoljstvo pri delu, izgorelost na delovnem mestu
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,25 MB) |
9. Pristopi medicinske sestre - manager pri obvladovanju odklonov in krepitvi kulture varnosti v sistemu kakovosti v zdravstveni dejavnostiTia Zagernik, 2024, magistrsko delo Opis: Odkloni v zdravstvu predstavljajo velik problem, ki lahko pri bolnikih vodijo v pojav zdravstvenih komplikacij, invalidnosti ali smrti in pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave. Namen zaključnega dela je bil raziskati pristope MS – manager pri obvladovanju odklonov v zdravstveni dejavnosti in njihovo vlogo pri gradnji kulture varnosti.
Metode: Izvedli smo pregled literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno z Google Scholar. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo ter metode kompilacije, analize in sinteze. Z JBI in MMAT ocenjevalnima lestvicama smo podali kritično oceno člankov. Za prikaz sistematičnega pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram.
Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 8 člankov - glede na hierarhijo dokazov smo 1 članek umestili v prvi nivo, 2 članka v četrti nivo, 3 v peti nivo in 2 v sedmi nivo. Vsi članki potrjujejo, da je MS – manager, poleg organiziranja ZN in neposrednega dela z bolniki, vpeta v številne aktivnosti, katerih skupni imenovalec je varna in kakovostna oskrba bolnikov, usmerjena k minimiziranju odklonov in njihovih negativnih posledic.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da MS – manager z zagotavljanjem zadovoljivih delovnih pogojev, organiziranjem ZN, standardizacijo dela, odpravljanjem odstopanj, vzpodbujanjem izobraževanja, nudenjem podpore zaposlenim, idr., deluje v vsakodnevni praksi ZN, pri čemer se nenehno sooča z varnostnimi vprašanji in vprašanji, povezanimi s kakovostjo zdravstvene obravnave bolnikov.
Ključne besede: Medicinska sestra – manager, varnostni odklon, kultura varnosti, kakovost v zdravstvu, management
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,11 MB) |
10. Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjoSimon Frešer, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo je ključnega pomena pri zdravljenju in nadaljnjih obravnavah. Namen terapevtskih odnosov v kliničnem okolju je grajenje zaupanja med pacientom in medicinsko sestro. Posledično mu to pomaga pri premagovanju ovir in lažjem poteku zdravljenja v bolnišničnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati pomen terapevtskih odnosov med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo.
Metode: Zaključno delo je pripravljeno na osnovi pregleda znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali po mednarodnih podatkovnih bazah Pubmed in CINAHL. Sintezo podatkov in analizo smo predstavili s tematsko analizo. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Iz člankov izhaja pomembnost terapevtskih odnosov med medicinsko sestro in pacientom z duševno motnjo. To lahko vpliva na počutje pacienta in potek njegovega zdravljenja.
Diskusija in zaključek: Terapevtski odnosi so pomembni pri vzpostavljanju zaupanja, saj pacient lažje preživi hospitalizacijo. Pomanjkanje časa zaradi dolžnosti, delovnih obveznosti in nalog medicinskih sester ter pomanjkanje znanja na področju komunikacije lahko povzročita težave pri vzpostavljanju terapevtskega odnosa.
Ključne besede: medicinska sestra, terapevtski odnosi, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (769,90 KB) |
