Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Obravnava pacienta s kirurško rano predstavlja pomembno področje zdravstvene nege in predstavlja bistven del dela medicinskih sester. Vključuje več aktivnosti, od oskrbe rane do izobraževanja pacientov. Predstavlja multidisciplinarno aktivnost, ki vključuje fiziološke in imunološke procese, fizične ter socialne dejavnike. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja, s katero smo želeli ugotoviti prakso zdravstvene nege kirurških ran med zaposlenimi v zdravstveni negi na kirurškem področju. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo, podatke pa smo zbirali s tehniko anketiranja. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 97 zaposlenih. Dve glavni področji kompetenc za medicinske sestre, ki skrbijo za paciente s kirurškimi ranami, sta znanje, veščine in uspešnost v etiologiji in oskrbi; in zdravljenje ter ocena ran. Glede na analizo rezultatov ugotavljamo, da ni razlike v praksi zdravstvene nege kirurških ran glede na doseženo stopnjo izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi, prav tako smo ugotovili, da obstaja šibka negativna povezava med prakso zdravstvene nege kirurških ran in številom let delovne dobe. Razprava in zaključek: Praksa oskrbe kirurških ran je ključnega pomena za kakovostno in celovito obravnavo pacientov s kirurškimi ranami. Raziskava je pokazala, da je znanje medicinskih sester o zdravstveni negi ran vzpodbudno, saj se medicinske sestre same zavedajo posledic nepravilne in neustrezne oskrbe kirurških ran.
Keywords: medicinska sestra, pacient, kirurška rana, praksa oskrbe rane
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,08 MB)

Abstract: Uvod: Koncept udobja je kompleksen, prehoden in večdimenzionalen, presega le odsotnost bolečine. Namen intenzivne terapije je zagotavljanje kakovostne oskrbe hudo poškodovanim pacientom. Raziskava proučuje stališča medicinskih sester o zagotavljanju udobja, vpliv tipa enote in izkušenj ter ugotavlja najpogostejše vire neugodja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Analiza podatkov je vključevala deskriptivno in inferenčno statistiko s programom SPSS IBM 23.0, vključno z Mann-Whitney U testom. Rezultati: Najpogostejši vir neugodja je pogrešanje ljubljenih oseb (x̄ = 7,83, SD = ±2,18). Pogosti viri neugodja so še motnje spanja, bolečina, tesnoba in občutek odvisnosti. Izkušnje medicinskih sester vplivajo na zagotavljanje udobja, predvsem pri zagotavljanju spanja ponoči, preprečevanju žeje, udobnem nameščanju pacientov in obvladovanju bolečine. Medicinske sestre največ pozornosti namenjajo odpravljanju bolečine, občutka mrazu, toplote, žeje ter zmanjševanju hrupa in umetne svetlobe ponoči. Razprava in sklep: Intenzivna terapija je kompleksno okolje, kjer medicinske sestre igrajo ključno vlogo. V prihodnosti bi bilo smiselno raziskati skladnost mnenj medicinskih sester in pacientov ter razviti orodje za ocenjevanje udobja v Sloveniji, kar bi pomembno prispevalo k klinični praksi.
Keywords: udobje, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, pacient
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,38 MB)

Abstract: Odkloni v zdravstvu predstavljajo velik problem, ki lahko pri bolnikih vodijo v pojav zdravstvenih komplikacij, invalidnosti ali smrti in pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave. Namen zaključnega dela je bil raziskati pristope MS – manager pri obvladovanju odklonov v zdravstveni dejavnosti in njihovo vlogo pri gradnji kulture varnosti. Metode: Izvedli smo pregled literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno z Google Scholar. Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo ter metode kompilacije, analize in sinteze. Z JBI in MMAT ocenjevalnima lestvicama smo podali kritično oceno člankov. Za prikaz sistematičnega pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram. Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 8 člankov - glede na hierarhijo dokazov smo 1 članek umestili v prvi nivo, 2 članka v četrti nivo, 3 v peti nivo in 2 v sedmi nivo. Vsi članki potrjujejo, da je MS – manager, poleg organiziranja ZN in neposrednega dela z bolniki, vpeta v številne aktivnosti, katerih skupni imenovalec je varna in kakovostna oskrba bolnikov, usmerjena k minimiziranju odklonov in njihovih negativnih posledic. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da MS – manager z zagotavljanjem zadovoljivih delovnih pogojev, organiziranjem ZN, standardizacijo dela, odpravljanjem odstopanj, vzpodbujanjem izobraževanja, nudenjem podpore zaposlenim, idr., deluje v vsakodnevni praksi ZN, pri čemer se nenehno sooča z varnostnimi vprašanji in vprašanji, povezanimi s kakovostjo zdravstvene obravnave bolnikov.
Keywords: Medicinska sestra – manager, varnostni odklon, kultura varnosti, kakovost v zdravstvu, management
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 96
Full text (1,11 MB)

Abstract: V Sloveniji poteka razprava o evtanaziji, ki je osredotočena predvsem na etično in pravno odgovornost zdravnikov. Poznavanje etično pravno-formalnih stališč medicinskih sester do evtanazije na bolnišnični ravni je lahko pokazatelj pristojnim odločevalcem, katere zakonske predpise je treba sprejeti, da ohranijo stabilen in učinkovit javno zdravstveni sistem, katerega najštevilčnejši deležnik je zdravstveno-negovalni kader. Namen magistrskega dela je raziskati stališča medicinskih sester v povezavi z evtanazijo in ugotoviti, ali bi medicinske sestre uveljavljale ugovor vesti. Na osnovi izmerjenih stališč zaposlenih anestezijskih medicinskih sester bi predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na organizacijo ali udejanjanje evtanazije. Na osnovi teoretičnih izhodišč in predhodnih tujih raziskav je bil izdelan anketni vprašalnik, v katerega je bila vključena celotna populacija anestezijskih medicinskih sester iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pridobljene odgovore smo prenesli v programsko orodje za zahtevnejše analize SPSS® Statistics, kjer smo podatke statistično analizirali z ustreznimi statističnimi testi z izbrano stopnjo značilnosti pri 0,05 in jih s teoretičnimi spoznanji z našimi ugotovitvami povezali v celoto. Najvišja raven strinjanja je bila zabeležena pri trditvi, da ima človek pravico odločati o svoji smrti in da je evtanazija humana metoda pomoči bolni osebi. Anestezijske medicinske sestre so sicer v povprečju bližje verjetnosti, da bi sodelovanje pri evtanaziji izzvalo moralno sporen odnos, ki lahko vodi v konflikt interesov, vendar bi se v povprečju manj verjetno odločile za uveljavitev ukrepa ugovora vesti. A v primeru odločanja ali delovanja v javni matični bolnišnici ali v organizaciji za evtanazijo, bi sodelovanje odklonilo več kot polovica medicinskih sester oziroma skoraj vse, če izvajanje evtanazije ne bi bilo v interesu javnega zavoda. Mnenje medicinskih sester o uveljavitvi ugovora vesti v primeru uzakonitve evtanazije glede na starost in religijo v povprečju ni značilno odstopalo, medtem ko je bila glede na spol prepoznana statistično značilna razlika. Pri preverjanju obstoja povezanosti med izraženimi stališči smo s Pearsonovim koeficientom korelacije pri dveh raziskovalnih vprašanjih zaznali zmerno linearno povezanost. Povezava med izvajanjem dela v organizaciji za evtanazijo in stopnjo religije medicinskih sester pa ni bila statistično dokazana. Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre pri anesteziji na splošno prepričane, da bi jih sodelovanje pri evtanaziji vodilo v moralno sporen odnos in v konflikt interesov, vendar v času javne razprave v Sloveniji na splošno odobravajo evtanazijo in pravico odločanja posameznika o svoji smrti, kar kažejo tudi druge primerljive raziskave. Zavedajo se, da bi sodelovanje pri evtanaziji lahko povzročilo moralne dileme ali občutke krivde. Poleg tega se medicinske sestre sprašujejo, ali bi takšno dejanje povzročilo kršenje kodeksa etike v zdravstveni negi, ki je, kot kaže, predvsem pri zelo vernih medicinskih sestrah usmerjeno k ugovoru vesti. Anketirane medicinske sestre bi bile v majhnem deležu pripravljene sprejeti sodelovanje v slovenski organizaciji za evtanazijo, vendar le pod pogojem, da pridobijo ustrezno soglasje delodajalca. Raziskava kaže, da anketirane medicinske sestre dobro poznajo področje obvladovanja bolečine, toda primanjkuje jim znanja pri oskrbi bolnikov ob koncu življenja. Spoznanja na osnovi evtanazije kažejo, kako lahko na zdravstveno-negovalnem področju pride do navzkrižja vrednot, kjer se mora ravno ugovor vesti v zdravstvu obravnavati drugače, saj morajo medicinske sestre, ki se v kliničnem okolju srečujejo s potrebami celotne družbe, ohraniti to pravico. V nasprotnem primeru lahko sodelovanje pri evtanaziji medicinske sestre privede v obup in odločitve, da zapustijo svojo profesijo.
Keywords: anestezijska medicinska sestra, evtanazija, ugovor vesti, konflikt interesov, etika
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 39
Full text (2,85 MB)

Abstract: Uvod: Skrb za paciente, ki nenadoma in nepričakovano umrejo na urgenci, lahko za zaposlene zdravstvene delavce, tudi medicinske sestre, predstavlja velik psihični in čustveni izziv. Neobvladovanje takšnih izzivov lahko med medicinskimi sestrami povzroči frustracijo, nezadovoljstvo, zmanjšano kakovost življenja ter nenazadnje tudi čustvene, fizične in psihične bolezni. Metode: Izvedli smo pregled literature v tujih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science in v ScienceDirect. Potek pregleda literature smo prikazali s PRISMA diagramom poteka. Moč dokazov smo presojali s hierarhijo dokazov. Izvedli smo kritično oceno člankov po JBI ocenjevalna orodja. Uporabili smo deskriptivni pristop in vsebinsko analizo. Rezultati: V podatkovnih bazah smo na podlagi izbranega iskalnega niza identificirali skupno 2582 raziskav, v končni izbor pa vključili 4 relevantne tematsko ustrezne raziskave. Izpostavili smo glavno kategorijo: izkušnje medicinskih sester ob skrbi za umrle paciente na urgenci, znotraj katere smo izoblikovali naslednje podkategorije: okolijske in organizacijske ovire, čustveno dojemanje smrti in ključni elementi oskrbe. Ozirajoč se na kritično oceno kakovosti smo tri raziskave ocenili z zmerno oceno kakovosti, eno raziskavo pa z visoko oceno kakovosti. Razprava in zaključek: Skrb za odrasle paciente, ki umrejo na urgenci, predstavlja težek in zahteven vidik dela v zdravstveni negi. Medicinske sestre na urgenci si želijo zagotavljati visokokakovostno oskrbo umirajočim pacientom in njihovim družinam.
Keywords: smrt, medicinska sestra, percepcija, izkušnje, urgenca
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 84; Downloads: 67
Full text (1,08 MB)