1. Zdravstvena nega pacienta po operaciji hernioplastikePetra Kuzma, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Izraz hernija ali kila pomeni izstopanje in/ali izbočenje dela normalne vsebine neke telesne votline skozi nenormalno odprtino v njeni steni. Pri abdominalnih hernijah gre za izboklino peritoneja skozi odprtino v trebušni steni. Hernijo zatipamo, ko del trebušnih organov izstopi v kilno vrečo. Namen zaključnega dela je opisati zdravstveno nego pacienta po hernioplastiki in raziskati, kakšno vlogo ima pri tem medicinska sestra.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe po operaciji hernioplastike vsaj 2 do največ 5 dni po operaciji (n = 50). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne metode dela.
Rezultati: Rezultati analize so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri aktivnostih zmanjšanja bolečine po hernioplastiki. Največji vpliv se kaže pri negovalnih postopkih za lajšanje bolečin, zagotavljanju primerne okolice za miren spanec in zdravljenju bolečine s protibolečinskimi tabletami. Nekoliko manj se vpliv kaže pri učenju obnašanja med dejanji, ki povzročajo bolečino, ter pri položajih za njeno zmanjšanje.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima medicinska sestra velik vpliv na pacienta pred operacijo hernioplastike, saj ga pripravi in pouči o obdobju po operaciji, bolečini in vrnitvi v domače okolje. Prav tako smo ugotovili, da bi se z boljšo vključenostjo medicinskih sester pred operacijo lahko izboljšali nefarmakološki ukrepi za zmanjšanje bolečine.
Keywords: hernija, zdravstvena nega, hernioplastika, pacient, medicinska sestra
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 89; Downloads: 16
 Full text (1,18 MB) |
2. |
3. Izgorelost medicinskih sester v času pandemije covida-19Mateja Pliberšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Koronavirusna bolezen covid-19 je kužna bolezen, ki je po celotnem svetu povzročila kolaps zdravstvenega sistema. Najbolj so ga občutile medicinske sestre, ki so bile med prvimi v stiku z okuženimi pacienti. Medicinske sestre so bile že pred pandemijo covida-19 izpostavljene izgorelosti, s pandemijo pa se je pokazala realna slika pri zdravstvenih delavcih po celotnem svetu, glede preutrujenosti, izgorelosti, stresnosti in depresivnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati izgorelost medicinskih sester v času pandemije covida-19.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo izgorelosti medicinskih sester v času pandemije covida-19. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINHAL. Potek iskanja smo ponazorili v diagramu poteka iskanja.
Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Rezultati člankov so pokazali, da je izgorelost medicinskih sester zmerna do visoka, najbolj so izpostavile čustveno izčrpanost. Izsledki raziskav so pokazali, da so medicinske sestre, ki nimajo podpore doma, v službi in s strani prijateljev, bolj izpostavljene izgorelosti.
Razprava in zaključek: Pandemija covida-19 je prikazala pomembnost medicinskih sester na vseh področjih njihovega dela. Žal pa so najbolj občutile izgorelost tiste medicinske sestre, ki so delale z okuženimi pacienti. Za ublažitev izgorelosti medicinskih sester je treba pristopiti na individualni in timski način.
Keywords: medicinska sestra, izgorelost, coronavirus, pandemija
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 63; Downloads: 10
Full text (1,42 MB) |
4. Vpliv dejavnikov stresa na zdravje pri diplomiranih medicinskih sestrah in diplomiranih delovnih terapevtih v Psihiatrični bolnišnici BegunjeMateja Lunar, 2023, master's thesis Abstract: Ljudje tretjino svojega življenja preživijo na delovnem mestu, zato je zelo pomembno, da se tam počutijo dobro. Dejstvo pa je, da se na delovnem mestu vsakdo lahko srečuje s stresom. Diplomirane medicinske sestre in diplomirani delovni terapevti sodijo med poklice, ki so stresu še toliko bolj izpostavljeni. Dodaten stres za zaposlene pa predstavlja še delo s psihiatričnimi pacienti.
Namen in cilj magistrskega dela je bilo ugotoviti in analizirati dejavnike stresa, ki vplivajo na zdravje diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih delovnih terapevtov v Psihiatrični bolnici Begunje; ugotoviti, v kolikšni meri je stres prisoten pri obeh poklicih in razliko v stopnji stresa med njimi ter opredeliti povezavo med dejavniki stresa in vplivom na zdravje.
Pri raziskovanju smo od statističnih metod za preverjanje hipotez in za zanesljivost merjenja uporabili izračun Cronbach alfa koeficienta ter Mann-Whitney U test za testiranje razlik med dvema poklicnima skupinama. Pri bivariatni analizi smo uporabili še hi-kvadrat test. V primeru, da predpostavke za izvedbo hi-kvadra testa niso bile izpolnjene, smo namesto hi-kvadrat statistike interpretirali Kullback 21-test. Za namen magistrske naloge smo izvedli anketo med diplomiranimi medicinskimi sestrami in diplomiranimi delovnimi terapevti v Psihiatrični bolnišnici Begunje.
Ugotovili smo, da so diplomirane medicinske sestre in diplomirani delovni terapevti v Psihiatrični bolnišnici Begunje izpostavljeni stresu, da so stresu bolj izpostavljeni diplomirani delovni terapevti in da so najpogostejši dejavniki za razvoj stresa prekomerne delovne obremenitve.
Keywords: dejavniki stresa, diplomirana medicinska sestra, diplomirani delovni terapevt, psihiatrična obravnava
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 62; Downloads: 7
Full text (1,53 MB) |
5. Uporaba ultrazvoka med medicinskimi sestrami ob intravenskem pristopuSara Počkaj, 2023, undergraduate thesis Abstract: Intravenski dostop in ultrazvok se med seboj dopolnjujeta v povezavi enega z drugim ter imata pomembno vlogo pri obravnavi bolnika, saj tako zagotavljamo potrebno intravensko terapijo in laboratorijsko analizo krvi. Kadar zatajijo tradicionalne metode intravenske katetrizacije, se poslužujemo uporabe vodene ultrazvočne tehnike nastavljanja intravenskega dostopa, za katero mora biti usposobljena in izkušena diplomirana medicinska sestra.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli deskriptivno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: Pubmed, Cinahl, Medline in Web of Science. Članke, vključene v analizo, smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev.
Rezultati: Od vseh 147 zadetkov smo v analizo vključili 7 vsebinsko ustreznih člankov. Rezultati so pokazali, da je ultrazvočno vodena venska katetrizacija uspešnejša in hitrejša od tradicionalnih tehnik venske katetrizacije.
Razprava in sklep: Periferni intravenski dostop je nujno potreben za zagotavljanje stabilizacije kritično bolnih/poškodovanih, dajanje intravenske terapije in laboratorijske analize krvi. Ultrazvočna venska katetrizacija nam olajša delo pri nastavljanju perifernega intravenskega dostopa pri težko dostopnih, globokih in netipljivih venah. Pogosta uporaba ultrazvočne venske katetrizacije je zelo razširjena in uporabljena v tujini, medtem ko se na slovenskih tleh srečujemo z njo samo pri urgentnih stanjih
Keywords: ultrazvok, diplomirana medicinska sestra, intravenski pristop.
Published in DKUM: 16.05.2023; Views: 110; Downloads: 31
Full text (763,87 KB) |
6. Vpliv stresa medicinske sestre na varnost pacientaNuša Sorgar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Medicinske sestre se v svojem delovnem okolju mnogokrat srečujejo s kadrovsko stisko, fizično in psihično preobremenjenostjo, slabimi odnosi v timu, težavnimi pacienti in njihovimi svojci, večizmenskim delovnikom in slabim plačilom. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv stresa medicinske sestre, ki ga ta doživlja v svojem delovnem okolju, na varnostno kulturo pacienta.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, Willey Online Library in Science Direct. Vključene članke smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Članke smo s pomočjo orodja JBI kritično ocenili in izvedli tematsko analizo.
Rezultati: Od vseh 1524 zadetkov je bilo v analizo vključenih 9 člankov, ki so bili vsebinsko ustrezni. Rezultati so pokazali, da delovno okolje, preobremenjenost in izgorelost medicinske sestre negativno vplivajo na kulturo varnosti pacienta v povezavi s stresom medicinske sestre.
Razprava in sklep: Ves stres, ki ga medicinska sestra med delovnim procesom »srka« vase, pušča posledice na (ne)kakovostni obravnavi pacienta. S tem se varnost pacienta močno zmanjša in so posledice za nastanek neželenih dogodkov veliko večje. Ker je varnostna kultura pacienta prioriteta zdravstvenega osebja in tako tudi zdravstvenih sistemov, je treba poiskati dosledne rešitve za zmanjšanje oziroma preprečitev življenjsko ogrožajočih napak.
Keywords: medicinska sestra, varnost pacienta, varnostna kultura, stres
Published in DKUM: 15.05.2023; Views: 78; Downloads: 13
Full text (1,09 MB) |
7. |
8. Percepcija zaposlenih v zdravstveni negi o preprečevanju in zdravljenju razjede zaradi pritiskaInes Confidenti, 2023, master's thesis Abstract: Razjeda zaradi pritiska je pogosta poškodba na koži ali spodaj ležečih tkiv, ki jo povzroči dlje časa trajajoč pritisk ali kombinacija pritiska in strižne sile. Razjede negativno vplivajo na kakovost življenja ljudi, saj povzročajo močno bolečino, čustveno trpljenje, zmanjšujejo neodvisnost pri vsakodnevnih aktivnostih in ogrožajo proces rehabilitacije. Namen raziskave je bil ugotoviti percepcijo zaposlenih v zdravstveni negi glede preprečevanja in zdravljenja razjede zaradi pritiska.
Keywords: razjeda zaradi pritiska, medicinska sestra, etiologija, zdravljenje
Published in DKUM: 27.03.2023; Views: 169; Downloads: 51
Full text (927,71 KB) |
9. Vstavljanje urinskega katetra pri ženski v urgentni dejavnosti: primerjava usposobljenosti med zdravstvenimi delavciJan Kropec, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili vstavljanje trajnega urinskega katetra pri ženski ter s pomočjo vprašalnika in ocenjevalnega lista ugotavljali raven znanja zdravstvenega osebja v urgentnem centru. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja s pregledom teoretičnih izhodišč izbrane literature. Pri kvantitativnem delu smo kot glavni instrument uporabili anketni vprašalnik. Pri kvalitativnem delu raziskovalne naloge smo izvedli opazovanje, pri katerem smo uporabili etnografsko metodo. V raziskavi so sodelovali medicinske sestre in tudi zdravniki. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je samoocena delavcev visoka. Pri opazovanju praktičnega dela smo pa dejansko ugotovili napake, ki se največkrat pojavljajo glede na protokol tako pri zdravnikih kot tudi pri medicinskih sestrah. Pri zdravnikih je bil največkrat neopravljen korak ureditev pacientke po opravljeni kateterizaciji, in sicer v 33 % (n = 5). Medicinske sestre pa izstopajo po tem, da se ne predstavijo pacientki pred kateterizacijo, in sicer v 40 % (n = 6). V povprečju so udeleženci v našem vzorcu odgovorili pravilno na 68,1 % vprašanj, zdravniki so v povprečju pravilno odgovorili na 69,1 % vprašanj, medicinske sestre pa na 67,6 % vprašanj. Na podlagi izpolnjenih anket in opazovanj smo ugotovili, da obstajajo razlike med protokolom in dejansko izvedbo v praksi v urgentnem centru med zdravstvenimi izvajalci. Ugotovili smo tudi razliko med postopkom vstavljanja urinskega katetra med zdravniki in medicinskimi sestrami.
Keywords: kateterizacija, urgenca, zdravnik, medicinska sestra
Published in DKUM: 25.01.2023; Views: 211; Downloads: 51
Full text (1,17 MB) |
10. |
