| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
STALIŠČA PACIENTOV DO SAMOMERITEV KRVNEGA TLAKA
Vasja Duša, 2010, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je ena najpogostejših diagnoz v ambulanti družinske medicine in je zaradi svoje pogostnosti pomemben socialno medicinski problem. Na voljo imamo vedno novejša zdravila in veliko nasvetov za paciente, s katerimi lahko sami pripomorejo k znižanju krvnega tlaka. med drugimi ukrepi se pacientom pogosto svetuje, da si krvni tlak merijo tudi sami, saj raziskave kažejo, da samomeritve krvnega tlaka prispevajo k boljšemu sodelovanju pacienta pri zdravljenju in izboljšajo nadzor krvnega tlaka.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, medicinska sestra, samomeritve krvnega tlaka, stališča pacientov
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2201; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (344,98 KB)

2.
Prekomerna telesna teža kot dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi
Boštjan Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevalenca možganske kapi v zadnjih desetletjih narašča. Dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi je več, eden med njimi je tudi debelost. Diplomsko delo predstavlja možgansko kap ter dejavnike tveganja kateri vplivajo na nastanek le te. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. Prav zaradi tega je del diplomskega dela namenjen tudi vlogi medicinske sestre pri osveščanju o dejavnikih tveganja za nastanek možganske kapi. Predstavljena je tudi možganska kap in dejavniki tveganja za nastanek s posebnim poudarkom prekomerni telesni teži. V empirične delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali ambulante splošne medicine. Z raziskavo smo ugotavljali ali pacienti različnih starosti poznajo dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi, ali se zavedajo, da je prekomerna telesna teža velik dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro informirani o dejavnikih tveganja, prekomerno telesno težo pa so uvrstili med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Informacije so dobili iz različnih virov, največ iz knjig in revij, sledi preko televizije, nato od osebnega zdravnika in medicinskih sester.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, prekomerna telesna teža, ambulanta splošne medicine, medicinska sestra, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 3741; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (966,49 KB)

3.
POMEN KOMUNIKACIJE V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE
Mateja Topolič, 2011, diplomsko delo

Opis: Komunikacija s pacienti in sodelavci je sestavni del poklicnega delovanja medicinske sestre. Predstavljen je pomen profesionalne komunikacije v ambulanti Splošne medicine ter dejavniki, zaradi katerih pride do težav pri komunikaciji med medicinsko sestro in pacientom. Prav tako je opisan strukturni, procesni in rezultantni standard za sprejem pacienta v ambulanto Splošne medicine. Metodologija dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo zaprtega tipa anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je vključeval 30 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so zaposleni v ambulantah Splošne medicine. Raziskava je potekala v zdravstvenem domu ter v javno- zasebnem zdravstvu. Rezultati raziskave. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje, hkrati pa spoznali ovire za dobro in uspešno komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Ugotovili smo, da anketiranci kot največjo oviro za uspešno komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom pripisujejo pomanjkanju časa. Sledi obremenjenost z drugimi deli, pomanjkanje interesa, volje ter znanja. Raziskava je tudi pokazala, da je potrebno nuditi medicinskim sestram več izobraževanja oziroma strokovnega izpopolnjevanja iz področja komunikacije. Prav tako pa smo ugotovili, da se komunikacija s pacienti v ambulanti Splošne medicine na podeželju razlikuje od komunikacije v ambulanti Splošne medicine v mestu. Sklep. Komunikacija je proces oddajanja in sprejemanja sporočil med osebami. Je sredstvo, ki omogoča izmenjavo in posredovanje informacij. S pristopom, ki ga namenimo pacientu, lahko olajšamo oziroma odstranimo veliko ovir, ki bi motile obravnavo pacienta v ambulanti Splošne medicine.
Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, pacient, ambulanta Splošne medicine.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2473; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (677,91 KB)

4.
Vloga medicinske sestre v ergooftalmološki ambulanti
Maja Deželak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga medicinske sestre v dispanzerju Medicine dela, prometa in športa, s posebnim poudarkom v ergooftelmološki ambulanti (opisane so vrste preventivnih pregledov in mnenja o delazmožnosti). Predstavljeni so pregledi vida in preiskave vidnega polja ter naloge in dokumentiranje medicinske sestre v ergooftalmološki ambulanti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali dispanzer medicine dela, prometa in športa oziroma ergooftalmološko ambulanto. Z raziskavo smo ugotavljali zadovoljstvo pacientov z delom medicinske sestre v ergooftalmološki ambulanti, ki so se nanašali na zadovoljstvo z delom medicinske sestre v erooftalmološki ambulanti, od koga so dobili pacienti največ informacij in ali medicinska sestra poda pacientom pri njihovih težavah zdravstveno vzgojna navodila. Vsi anketiranci so tudi zadovoljni z delom medicinske sestre v erooftalmološki ambulanti. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani pacienti v 98 odstotkih dobijo največ informacij od zdravnika, samo 1 odstotek od medicinske sestre. Razvidno je tudi, da je 95 odstotkov pacientov dobilo popolna navodila od medicinske sestre pred preiskavo vida in 5 odstotkov pacientov le delna navodila.
Ključne besede: Ključne besede: dispanzer medicine dela, prometa in športa, ergooftalmološka ambulanta, pregled vida, medicinska sestra.
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 2267; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (836,13 KB)

5.
6.
Attenuation of cerebral vasospasm in rabbits using clonidine hydrochloride, a central adrenergic agonist
Gorazd Bunc, Srečko Kovačič, Simona Strnad, 2003, kratki znanstveni prispevek

Opis: The aim of this study was to assess, firstly, if exclusion of central noradrenergic areas in the hypothalamus and brain stem with the central sympathetic blocker clonidine hydrochloride could prevent the development of chronic vasospasm following experimental subarachnoid haemorrhage in rabbits and, secondly, if, parallel with the effect on cerebral arteries, changes in dopamine -hydroxylase concentration in the hypothalamus and brain stem could also be detected. Experimental subarachnoid haemorrhage, in concentrations of 1 ml of autologous arterial bloodž1 kg of body weight was carried out on 18 New Zealand rabbits. Histological specimens were obtained by the method of perfusion fixation after the rabbits were sacrificed on day 8 after subarachnoid haemorrhage. The spastic effect of experimentally induced subarachnoid haemorrhage was determined by assessing the intensity of corrugation of the intima of the rabbit basilar artery by the previously developed method of corrugation coefficient and computer image analysis. The concentration and localization of dopamine -hydroxylase in noradrenaline-containing neurons was immunohistochemically assessed (semiquantitatively as 0, 1 and 2) with anti-dopamine -hydroxylase, at precisely defined sites of the hypothalamus and brain stem of the same rabbit. The results revealed less corrugated and smoother intima in the basilar artery and significantly lower dopamine -hydroxylase concentration in the control group of rabbits with sham subarachnoid haemorrhage and without any additional interventions (mean corrugation COEFFICIENT=1.123 0.024, P=0.3510-3č mean dopamine -hydroxylase=0.350 0.071, P=0.22 10-3), and smootherintima in the basilar artery with significantly lower concentration ofdopamine -hydroxylase in the clonidine group (rabbits with subarachnoid haemorrhage and central 2-blocker clonidine hydrochloride at a daily dose of 0.03 mgžkg of body weight for 8 daysč mean corrugation COEFFICIENT=1.177 0.058, P=1.7 10-3č mean dopamine -hydroxylase=0.583 0.175, P=1.1 10-3). In comparison, the haemorrhage only group (rabbits with subarachnoid haemorrhage and without medicationč mean corrugation COEFFICIENT=1.370 0.101č mean dopamine -hydroxylase=1.214 0.313) displayed intensive corrugation of the intima of the basilar artery and a significantly more intensive accumulation of dopamine -hydroxylase than did the control group and the clonidine group. The results of this study demonstrated that the central 2-blocker clonidine hydrochloride effectively prevents vasospasm, and diminishes the concentration of cerebral dopamine -hydroxylase in the hypothalamus and brain stem after experimental subarachnoid haemorrhage in rabbits.
Ključne besede: medicine, neurology, subarachnoid haemorrage, cerevral vasospasm, clonidine hydrochloride, central adrenergic blockade, rabbits
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1339; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Some ideas about intelligent medical system design
Peter Kokol, Tatjana Welzer-Družovec, 1999, izvirni znanstveni članek

Opis: Mechanical systems increase ouur physical abilities (cranes to lift vast amounts, telescopes to see farther, etc.), but intelligent systems are power tools for heavy lifting in the information world - they complement, extend, and amplify our ability to think and solve problems. In the present paper we will introduce some thoughts and ideas about intelligent medical systems design and the use of MetaMet. A specific design approach constructed with MetaMet will be presented and discussed.
Ključne besede: intelligent systems, MetaMet, medicine
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1145; Prenosov: 84
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Prednosti uporabe terapevtske komunikacije pri pacientu v enoti intenzivne medicine
Marija Vavh Janiš, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predtavljene tehnike terapevtske komunikacije in posebnosti komunikacije v enoti intenzivne medicine. Pacient v enoti intenzivne medicine je vitalno ogrožen, je na robu življenja, zato so vse aktivnosti v zdravstveni negi usmerjene k temu, kako v najkrajšem času vzpostaviti stabilno stanje pri pacientu. Jasno je, da je doživljanje te težke situacije za pacienta zelo intenzivno in povezano s strahovi. Zdravstveni delavci v enoti intenzivne terapije si lahko pomagajo z uporabo terapevtske komunikacije in s tem dosežejo pri pacientu občutek varnosti. Pacient mora imeti občutek, da je pomemben in razumljen.
Ključne besede: Terapevtska komunikacija, kritično bolni pacient, enota intenzivne medicine, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1250; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE
Alenka Terbovc, 2015, magistrsko delo

Opis: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja. Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti. Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature. Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu. Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002). Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled). Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Ključne besede: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 1262; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (682,01 KB)

10.
Saudi medical journal
1979

Ključne besede: medicine
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 450; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici