| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Sociološki vidiki kakovostne starosti in medgeneracijskega sodelovanja: področje koroške regije
Neja Gabrovec, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Sociološki vidiki kakovostne starosti in medgeneracijskega sodelovanja: področje koroške regije smo v teoretičnem delu opredelili starost kot tretje in četrto življenjsko obdobje, za kateri moramo poskrbeti že v mladosti in odraslosti. Opisali smo posledice staranja prebivalstva ter predstavili dejavnike, ki staranje zavirajo. Osredotočili smo se na kakovostno starost, vpliv upokojitve ter naloge in zmožnosti v starosti. Opisali smo medgeneracijsko sodelovanje in učenje ter kako sodobna družba vrednoti starostnika. Ker smo v empiričnem delu naloge analizirali starostnike, ki živijo doma, in tiste, ki živijo v domovih za starejše smo se osredotočili tudi na institucionalizirano varstvo starejših. V empiričnem delu smo z raziskavo analitično primerjali starostnike glede na spol, starost, izobrazbo ter starostnike, ki bivajo doma, s tistimi, ki bivajo v domu za starejše. Osredotočili smo se na kakovostno starost, stik z družinskimi člani, zdravje, osamljenost, druženje z mlajšo generacijo, občutek zanemarjenosti, tehnologijo, cene bivanj v domu za starejše ter vključenost v društva. Raziskavo smo izvedli po koroški regiji v domovih za starejše in med tistimi, ki bivajo doma. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki živijo v domu za starejše, bolj ogroženi. So slabšega zdravja, včasih se počutijo osamljeno. Na vključenost v društva vpliva starost, kar pomeni, da so mlajši starostniki bolj vključeni v društva. To je pričakovano, saj so v povprečju bolj zdravi. Kot pa je bilo pričakovano, so po njihovih ocenah cene bivanja v domovih za starejše predrage.
Ključne besede: kakovostna starost, starostniki, tretje življenjsko obdobje, medgeneracijsko sodelovanje, institucionalizirano bivanje
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1280; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

12.
13.
RAVNANJE S STAREJŠIMI ZAPOSLENIMI V ORGANIZACIJI
Mateja Šerbinek, 2014, magistrsko delo

Opis: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v organizaciji je zelo zahtevno. Vodstvo mora vključevati veliko različnih dejavnikov za uspešno upravljanje te ciljne skupine. Zaradi nizke stopnje rodnosti se prebivalstvo hitro stara. To prinaša tudi probleme, povezane z zaposlovanjem starejših ljudi. Ko enkrat izgubijo delo, jih je težko ponovno vpeljati na trg dela. Delodajalci morajo skrbeti, da starejši zaposleni čim dlje ostanejo v organizaciji, saj so njihovo znanje in izkušnje bogat vir informacij za druge zaposlene. Starejši zaposleni se soočajo z veliki problemi. Z leti se slabša njihova delovna sposobnost in velikokrat se začnejo težave, povezane z zdravjem. V času poslovne kariere je zato treba vlagati v preventivo na področju zdravja in ustreznih delovnih pogojih. Magistrsko delo z naslovom Ravnanje s starejšimi zaposlenimi v organizaciji je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu raziskujemo mnenja različnih avtorjev s področja človeških virov in delovne sposobnosti starejših zaposlenih. Podrobneje proučujemo upravljanje starosti in diskriminacijo starejših zaposlenih. Predstavljamo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja za obstoj in razvoj družbe. V empiričnem delu dajemo poudarek starejšim zaposlenim na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije – Območna enota Maribor. Najprej predstavljamo organizacijo in kasneje še dobljene podatke. Zanimata nas položaj in ravnanje vodstva s starejšimi zaposlenimi v organizaciji.
Ključne besede: upravljanje starosti, starejši zaposleni, diskriminacija starejših zaposlenih, medgeneracijsko sodelovanje
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1633; Prenosov: 621
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

14.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MED VRTCEM ROGAŠKA SLATINA IN PEGAZOVIM DOMOM STAREJŠIH OBČANOV ROGAŠKA SLATINA
Tamara But, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava medgeneracijsko sodelovanje med domom starejših občanov Pegazovim domom in Vrtcem Rogaška Slatina. Medgeneracijsko sodelovanje dobiva v današnjem času vse večji pomen, kakor tudi strpnost med generacijami. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva sposobnosti za življenje ter razvija vrednote v medgeneracijski družbi. V današnjem času se sprašujemo ali družba zagotavlja ustrezno okolje za spoštovanje starejših generacij. Vzajemnost med generacijami je izrednega pomena, zato je potrebno negovati odnose med ljudmi. Velika vloga starih staršev je v današnjem času zaradi pomanjkanja časa staršev izrednega pomena. V zgodnjem otroštvu so otroci zelo gnetljivi in je pomembnost pridobivanja moralnih vrednot prioriteta v vzgoji. Zaradi pomanjkanja časa srednjih generacij so stari starši pomemben člen v vzgoji otrok. Za razvijanje prijateljskih odnosov med generacijami ima pomembno vlogo tudi vrtec kot institucija, ob pomoči strokovnih delavcev, ki s čutom za vzgojo poskrbijo za interakcijo otrok z starejšimi občani ter s kritičnim mišljenjem zavračajo stereotipe, ki so nastali v družbi skozi čas. Otrokov kognitivni razvoj in sposobnost empatije pri otroku ima pri vzpostavljanju odnosa ključno vlogo. Vprašanja, ki nam jih postavljajo otroci v predšolskem obdobju, so pogosta, zlasti vprašanja, na katere neradi odgovarjamo oz. se jim izogibamo. Pomembno je, da otrok dobi pravo informacijo in si odgovorov ne izmišljamo ter jih ne interpretirano napačno. Naš namen je prikazati mnenja o doživljanju vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri sodelovanju s Pegazovim domom starejših občanov in prikazati doživljanja medgeneracijskega sodelovanja strokovnih delavcev Pegazovega doma za starejše občane. Prav tako želimo prikazati doživljanja druženj otrok in starostnikov. Pri večini globalnih ciljev gre za različna področja družbe, npr. spoznavanje zgodovinskih sprememb, razvijanje občutka socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskriminiranosti, srečevanje s človekovim odnosom do bolezni in invalidnosti. Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje ter udobje in dobro počutje vseh vključenih. Otrok se seznanja tudi z različnimi poklici in ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih s starostniki, kar vključuje tudi razumevanje vedenja drugih in njihovih občutjih ter vljudnost pri medsebojnem komuniciranju.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: medgeneracijsko sodelovanje, komunikacija, empatija, kurikulum, družba, strpnost, ageizem, moralni in vedenjski razvoj, odnosi, prijateljstvo, pomoč, stari starši, doživljanje.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 6137; Prenosov: 800
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici