| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja
Etjan Kiralj, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Ključne besede: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

2.
Emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji in vpliv lobijev na evropsko zakonodajno urejanje : magistrsko delo
Tjaša Cvenk, 2022, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem. Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU. V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Ključne besede: institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 347; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Dimenzioniranje tlačnega dela obtočnega cevovoda : diplomsko delo
Aljaž Rogl, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen tlačni del obtočnega cevovoda, ki prenaša suspenzijo iz spodnjega dela v zgornji del pralnika razžveplalne naprave za termoelektrarno Yeramarus v Indiji. Obtočni cevovod, ki je predmet diplomske naloge, je del pralnika razžveplalne naprave, v katerem poteka pranje dimnih plinov po mokrem kalcitnem postopku. V izhodišču diplomske naloge je predstavljeno delovanje razžveplalne naprave in njeni sklopi. Za obravnavani obtočni cevovod so izvedeni preračuni in dimenzioniranje. V nadaljevanju je izdelan tudi model, na katerem so izvedene CFD-analize in strukturne statične analize za podprtje obtočnega cevovoda. Cilj analiz je pridobitev deformacij in napetosti v cevovodu ter obremenitev, ki nastanejo v podporah obtočnega cevovoda. Cevovod je dimenzioniran v skladu s standardom SIST EN 13480-1:2018 . Izdelava modela je potekala v programskem paketu SolidWorks 2020, numerične analize so bile izvedene v programskem paketu ANSYS R1 2021 (študentska verzija).
Ključne besede: termoelektrarna, razžveplanje dimnih plinov, dimenzioniranje, statično strukturna analiza
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 715; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

4.
Optimizacija dovoda za vstop reakcijskega plina v USP napravo : diplomsko delo
Domen Kandare, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo simulirali geometrijo dovoda na obstoječi napravi, kjer vstopa reakcijski plin (vodik) v reakcijsko cev naprave za ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP) s pomočjo uporabe numeričnih metod. Pri tem vstopu vodika pride do mešanja z nosilnim plinom (dušik). USP naprava je sestavljena iz evaporacijske ter dveh reakcijskih con enakih dolžin, v katero vstopa aerosol s perkurzorsko spojino. V začetnem delu smo izvedli eksperiment na USP napravi tako, da smo za vstopne parametre izbrali tiste, ki so bili teoretično najustreznejši: konstantni pretok vodika 5 L/min in tri različne pretoka dušika (5 L/min, 10 L/min in 15 L/min). V nadaljevanju smo izvedli validacijo z numerično simulacijo z uporabo programa ANSYS CFX. Geometrije modelov so bile izvedene z uporabo programa Solidworks. Vstopna geometrija dovoda vodika je vključevala študijo lege in radija vstopa dovoda glede na reakcijsko cev, kakor tudi študijo kota in premer dovoda. Pri simulaciji smo izbrali značilne pretoke obeh plinov v območju od 5 L/min do 15 L/min. Rezultati so pokazali, da je bila najboljša geometrija z dovodom reakcijskega plina od spodaj. V nadaljevanju smo v simulacijo osnovne geometrije z izbranimi pretoki plinov vključili še temperaturo tako, da smo v coni evaporacije upoštevali 150 °C, v ostalih dveh conah pa 400 °C. Rezultati študije so pokazali, da nam numerične simulacije predstavljajo ustrezno orodje za študij toka reakcijskega plina v UPS napravi, saj so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati eksperimentalnih testiranj. Tako lahko numerične simulacije uporabimo za ustrezno ovrednotenje optimalne geometrije dovoda za vstop reakcijskega plina.
Ključne besede: USP naprava, vodik, dušik, mešanje plinov, računalniška dinamika tekočin, simuliranje tokov tekočin, AnsysCFX
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 363; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

5.
Izbira mešala v izpraznilni jami izpraznilnega rezervoarja v bloku 6 teš : diplomsko delo
Žan Nerad, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je, pregled in predstavitev tehnologije za razžvepljevanje kislih komponent v bloku 6 TEŠ. V nadaljevanju se naloga ukvarja z izbiro in vgradnjo mešala v izpraznilno drenažno jamo izpraznilnega drenažnega rezervoarja. Izbrano mešalo se že uporablja v drugem sistemu in sicer v drenažni jami mokrega pralnika. Preveriti je bilo potrebno ali izbrano mešalo dosega zahteve željenih ciljev v novem sistemu. V nalogi je bil izdelan tudi načrt avtomatizacije mešala v izpraznilni drenažni jami izpraznilnega drenažnega rezervoarja.
Ključne besede: Naprava za razžveplevanje dimnih plinov, Moker kalciten postopek, drenažna jama izpraznilnega rezervoarja, avtomatizacija, moč za mešanje, mešalo.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

6.
Izkoriščanje odvečnih nizkotemperaturnih toplotnih tokov za proizvodnjo energije : magistrsko delo
Eva Gider, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje izrabo odvečnih toplotnih tokov za proizvodnjo energije. V teoretičnem delu magistrskega dela smo pregledali literaturo s področja obnovljive rabe energije, osredotočili smo se na odvečno toploto v sežigalnicah odpadkov. Dimni plini, ki nastajajo v sežigalnicah nosijo velik potencial za izkoriščanje toplote. Predstavljena je zasnova celotne sežigalnice, ter princip delovanja. Sežigalnice odpakov so zgrajene iz večih delov, osrednji del predstavlja HRSG enota. HRSG kotel je zgrajen iz večih delov, zato je predstavljal velik izziv za simulacijo. Eksperimentalni del magistrske naloge smo izvedli v simulatorju Aspen Plus. Izvedli smo 3 simulacije. Najprej smo simulirali sežigalnico z dvema turbinama, kjer smo proizvajali visokotlačno in nizkotlačno paro. Primerjali smo, kako vpliva pretok pare v turbino na njeno moč. Ugotovili smo, da večji pretok pare v turbino daje večjo moč turbine. Prav tako smo spreminjali vhodni tlak, ter ugotovili da para pri višjem tlaku daje večje moči turbine. Para v turbino je bila vedno pregreta, saj smo se tako izognili kondenzaciji na turbini. V sežigalnici z dvema turbinama smo imeli navadne turbine, ki kondenzacije ne omogočajo. Ker pa se v zadnjem času na tržišču pojavljajo inovativne kondenzacijske turbine, smo to možnost preizkusili v simulaciji sežigalnice z eno turbino. Ugotovili smo, da daje kondenzacijska turbina veliko višje izkoristke, ter da so vstopni tlaki v turbino lahko zelo visoki. Nazadnje smo simulirali še toplotno črpalko, v katero smo uvajali nizkotemperaturne toplotne tokove. Ugotovili smo, da je lahko delovanje sežigalnice z vsemi omenjenimi enotami energetsko visoko učinkovito.
Ključne besede: sežigalnice dimnih plinov, HRSG, proizvodnja energije, izkoriščanje odpadne toplote, toplotna črpalka, nizkotemperaturni toplotni tokovi
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 791; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Nadzor nad integriteto in funkcijo koaksialnih krožnih anestezijskih dihalnih sistemov
Miljenko Križmarić, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Anestezijski dihalni sistem je vmesnik, ki dovaja in odvaja pline med anestezijsko delovno postajo in bolnikom. Cilj študije je bil določiti možne zapore v dihalnem sistemu in kako jih najti z dinamičnim funkcionalnim testiranjem. Predstavili smo analizo retrogradnih pretokov skozi absorber CO2 pri različnih anestezijskih delovnih postajah. V simulacijskem okolju smo izvedli različne scenarije, kjer smo izklopili dihalni balon iz dihalnega sistema. Metode: Eksperimentalno študijo smo izvedli z anestezijsko delovno postajo Dräger Primus s funkcijo razdruževanja svežih plinov, na katero smo priključili simulator bolnika METI HPS. S funkcionalnimi testi, kjer smo pri volumsko nadzorovani ventilaciji primerjali koaksialni dihalni sistem z zaporo in brez zapore. Pri primerih sušenja absorberja smo podrobno izvedli funkcionalno analizo pri odprtem in zaprtem nastavku Y. V simulacijskih scenarijih z izklopljenim dihalnim balonom smo merili časovni potek kisika, dušikovega oksidula in sevoflurana pri različnih pretokih svežega plina (FGF=0,5, 1 ali 2 L/min) in različnimi nosilnimi plini (kisik/zrak in kisik/dušikov oksidul). Rezultati: Zapora notranje cevi koaksialnega dihalnega sistema povzroči dvig največjega tlaka (iz 35 mbar na 70 mbar). Retrogradni pretoki, ki lahko sušijo absorbent najdemo pri delovnih postajah Dräger Cato, Dräger Julian, Dräger Fabius GS in Dräger Primus, pri tem je nastavek Y zaprt. V scenarijih z odklopom dihalnega balona se delež kisika v vdihanem zraku (FIO2) zmanjša iz 57 % na 37 % (FGF=1 L/min; nosilni plin=kisik/zrak). Prav tako se v vseh scenarijih zmanjšajo vrednosti dušikovega oksidula in sevoflurana. Zaključki: Poudarjamo, da je v sistemih z razdruževanjem svežih plinov, dihalni balon aktivna komponenta dihalnega sistema med umetno ventilacijo in ima funkcijo zbiralnika plinov. Predlagamo uporabo inspiratorne pavze med dinamičnim testiranjem dihalnega sistema, ko je razlika med sistemom z zaporo in sistemom brez zapore najvišja. Pri sistemih z razdruževanjem svežih plinov se v fazi inspirija pretok svežih plinov preko ventila razdruževanja usmeri v dihalni balon in scenariji iz te serije imajo za posledico hipoksijo in manjšo globino anestezije.
Ključne besede: anestezijski aparat, anestezijski dihalni sistemi, krožni anestezijski dihalni sistemi, razdruževanje svežih plinov, varnost bolnika
Objavljeno v DKUM: 26.02.2019; Ogledov: 898; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

8.
Proizvodnja transportnega goriva iz bioplina
Miha Prelog, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek proizvodnje metana (CH4) iz bioplina pridobljenega z anaerobno digestijo bioloških odpadkov. Tako proizveden metan se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije s plinskimi motorji, se dodaja v plinovod za oskrbo gospodinjstev ali kot gorivo za transportna sredstva z motorjem z notranjim izgorevanjem. Iz bioplina je potrebno najprej odstraniti ogljikov dioksid in druge nečistoče, ki nastanejo pri anaerobni digestiji. Računalniške simulacije čiščenja bioplina smo izvedli s programskim paketom Aspen Hysys. Odstranjevanje posameznih nezaželenih komponent bioplina pri postopku čiščenja smo izvajali postopoma, najprej z odstranjevanjem vodikovega sulfida (H2S) in ogljikovega dioksida (CO2) z absorpcijo z dietanolaminom (DEA). Nato smo z drugim procesom odstranjevali vodo (H2O) z absorpcijo s TEGlikolom. Tretji proces predstavlja kriogensko destilacijo dušika (N2). Četrti oziroma zadnji proces pa predstavlja računalniško simulacijo separacije metana (CH4) od prestale plinske zmesi in komprimiranje na željeni tlak.
Ključne besede: bioplin, proizvodnja metana, separacija plinov, transportno gorivo, računalniška simulacija
Objavljeno v DKUM: 06.04.2018; Ogledov: 1217; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

9.
Transport vozil v luki koper in s tem povezani izpusti co2
Filip Kelek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava transport vozil v Luki Koper in s tem povezane izpuste toplogrednega plina CO2. V teoretičnem delu je predstavljeno delovanje avtomobilskega terminala in način transporta z ladjami ter pravila pri manipulaciji in skladiščenju vozil, v drugem delu so prikazane meritve in izračuni pri transportu 110 vozil. V zaključku diplomskega dela so podane ugotovitve o količinah porabe goriva in izpustov CO2 pri manipulaciji in skladiščenju vozil v Luki Koper.
Ključne besede: izpusti toplogrednih plinov, CO2, transport vozil, Luka Koper
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1826; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

10.
Odsesavanje anestezijskih plinov iz linearnih »mapleson« dihalnih sistemov
Sebastjan Jekl, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Za zmanjševanje zdravstvenega tveganja vseh prisotnih v operacijski dvorani je potrebno odsesavanje anestezijskih plinov iz dihalnih sistemov. Osrednji namen študije je bil raziskati, kako je izvedeno odsesavanje iz linearnih dihalnih sistemov. Metodologija raziskovanja: Kvantitativno eksperimentalno študijo smo izvedli v simulacijskem okolju, kjer smo merili ustrezne tlake in pretoke znotraj sistemov odsesavanja. Uporabili smo analizator plinov Fluke VT plus HP in Dräger SAMOS basic. Eksperimente smo izvajali na anestezijski delovni postaji Dräger Primus in na Mapleson linearnih sistemih proizvajalca Intersurgical. V kliničnem okolju smo preverili, kakšno je obstoječe stanje na področju odsesavanja anestezijskih plinov. Rezultati raziskave: Ugotavljamo, da se v kliničnem okolju največkrat uporablja aktivni sistem odsesavanja. Varnostno komponento predstavlja merilec vleka v obliki plavača ter filter za prašne delce, ki ga nekatere različice imajo, druge pa ne. Pri linearnem dihalnem sistemu je novost na tržišču sistem z varnostnim ventilom, ki se priključi na sprejemni sistem in odpre pri tlaku 5 cm H2O. Vlek v sprejemni sistem se je gibal med 47 in 50 l/min. Sklep: Zaradi zamašenega filtra lahko kontaminiramo operacijsko dvorano predvsem pri uporabi funkcije visokih pretokov izpiranja (O2 FLUSH). Sklenemo lahko, da za učinkovito odsesavanje iz linearnih sistemov potrebujemo sprejemni sistem z dodatno spojko (30 mm), na katero lahko priključimo prenosni sistem, le-tega pa na APL ventil preko varnostnega ventila.
Ključne besede: anestezijska delovna postaja, odsesavanje anestezijskih plinov, krožni dihalni sistem, linearni dihalni sistem.
Objavljeno v DKUM: 01.03.2017; Ogledov: 1480; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici