| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
VPLIV RAZLIČNIH KRMNIH MEŠANIC NA PRIRASTE TELET V PREDPITANJU
Majda Šaruga, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti, vpliv krmne mešanice na priraste in telesno maso telet od vhlevitve do telesne mase okrog 150 kg. Teleta smo tehatali ob prihodu, nato pa 30. dan reje in 60. dan reje. V poskus smo vključili 62 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine (KM1, KM2 in KM3) glede na krmljenje s krmnimi mešanicami. Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in hranilnih vrednostih. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v vsebnosti surovih beljakovin (g/kg SS), prebavljivih surovih beljakovin (g/kg SS) in v presnovni energiji (MJ/kg SS). Teleta so dobivala seno ves čas poskusa po volji. Ob vhlevitvi so bila najlažja teleta KM1 skupine (116,38 ± 17,64 kg), ki so dosegla najnižjo telesno maso tudi 30. (125,63 ± 15,39 kg) in 60. dan poskusa (157,79 ± 16,94 kg) poskusa. Najvišjo povprečno telesno maso 30. dan poskusa so dosegla teleta skupine KM3 (148,67 ± 21,40), 60. dan poskusa pa teleta KM2 (167,75 ± 20,68 kg). Telesna masa se je med skupinami statistično značilno (P<0,05) razlikovala. Najvišje priraste so dosegla teleta skupine KM3, 30. dan 0,82 ± 0,50 kg/dan in 60. dan 1,09 ± 0,53 g/dan. Teleta skupine KM1 so 30. dan dosegla statistično značilen (P<0,05) nižji prirast kot teleta KM2 in KM3.
Ključne besede: Ključne besede: teleta, telesna masa, dnevni prirast, krmne mešanice
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2232; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (287,25 KB)

8.
MODELIRANJE INDEKSA AKTIVNOSTI S STATISTIKAMI VIŠJIH REDOV ZA VREDNOTENJE REDKIH IMPULZNIH IZVOROV V KONVOLUTIVNIH MEŠANICAH
Rok Istenič, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z vrednotenjem redkih impulznih izvorov v linearnih konvolutivnih mešanicah, tj. z ocenjevanjem njihovega števila, dolžin njihovih impulznih odzivov in njihovih medsebojnih prekrivanj. V ta namen razvijemo statistične modele indeksa aktivnosti, in sicer modele povprečja, variance in avtokovariančnega zaporedja, s pomočjo katerih lahko ocenimo dolžino sistemskih odzivov in število aktivnih impulznih izvorov v opazovanih signalnih mešanicah. Začnemo s pregledom obstoječega stanja na področju ocenjevanja števila izvorov in dolžine sistemskih odzivov. Nato predstavimo model konvolutivnih mešanic odzivov redkih impulznih izvorov. Na kratko predstavimo še dekompozicijo površinskih EMG, metodo kompenzacije konvolutivnih jeder in indeks aktivnosti. Pri modeliranju indeksa aktivnosti se osredotočimo ločeno na prispevke izvorov in šuma, dodanega signalom. Lastnosti razvitih modelov uporabimo pri ocenjevanju dolžine sistemskih odzivov in števila izvorov, za kar razvijemo dva postopka. Prvi temelji na modelu variance indeksa aktivnosti in s pomočjo redukcije iskalnega prostora ocenjuje tako dolžino odzivov kot tudi število izvorov. Drugi postopek je kombiniran in temelji na modelu avtokovariančnega zaporedja indeksa aktivnosti, s katerim ocenimo dolžine sistemskih odzivov. Ko so dolžine odzivov ocenjene, lahko ocenimo število izvorov s pomočjo metod za ocenjevanje števila izvorov v multiplikativnih mešanicah. Drugi pristop se je izkazal za boljšega. V nadaljevanju predstavimo še možnosti nadgradnje indeksa aktivnosti s statistikami 3. in 4. reda ter probleme, ki pri tem nastanejo. Razvite modele nato preverimo na umetnih signalih z naključnimi sistemskimi odzivi in na umetnih površinskih elektromiogramih.
Ključne besede: obdelava signalov, sestavljeni signali, konvolutivne mešanice, sistem MIMO, impulzni izvori, ocenjevanje števila izvorov, indeks aktivnosti, korelacijska matrika, naddoločene mešanice signalov, večkanalni signali, statistike višjih redov, momenti višjih redov, Tihonova regularizacija, površinski elektromiogram, matematično upanje, varianca, avtokovariančno zaporedje
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2035; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

9.
Vpliv pogojev strjevanja na mikrostrukturo zlitin in kompozitov s sestavo AlSi17Cu5
Gorazd Lojen, Ivan Anžel, Alojz Križman, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Mikrostrukture zlitin v litem stanju so, razen od kemijske sestave, odvisne od procesnih parametrov, ki opredeljujejo razmere pri strjevanju. Najvplivnejša sta hitrost ohlajanja in gibanje taline med strjevanjem. Klasični postopki litja dopuščajo le relativno majhen vpliv na hitrost ohlajanja, saj je le-ta okvirno določena že z izbiro postopka (litje v pesek, litje v kokile, tlačno litje ...). Gibanje taline je omejeno na vrtinčenje, ki je posledica ulivanja v formo. V večini primerov je kratkotrajno in prešibko, da bi imelo večji vpliv na mikrostrukturo. Večina postopkov priprave materialov za predelavo v delno staljenem stanju temelji na intenzivnem gibanju taline med strjevanjem, ki omogoča ravoj nedendritne, globulitne morfologije primarnih trdnih faz. Pri teh postopkih je mogoče variirati dva procesna parametra: hitrost ohlajanja in hitrost mešanja. Kljub temu so faze v materialu in zaporedje njihove kristalizacije še vedno skladne s faznim diagramom in s sestavo zlitine. Izbrani hitrosti ohlajanja in mešanja opredeljujeta podobne pogoje nukleacije in rasti za vse faze, ki kristalizirajo iz taline med mešanjem. Bistvenio različne pogoje za nukleacujo in rast delcev posameznih faz v materialih je mogoče izbirati le, če material izdelamo kot kompozit. S postopkom sinteze delno staljenih mešanic je mogoče izdelati materiale, ki vsebujejo več primarnih faz, pri čemer lahko delcem vsake od teh faz predpišemo drugačno obliko in velikost. V tem prispevku obravnavamo mikrostrukture različnih materialov s povprečno kemijsko sestavo AlSi17Cu5: mikrostrukture različno hitro (brez mešanja) strjenih zlitin, zlitine, strjene med mešanjem, in kompozitov, izdelanih s sintezo delno staljenih mešanic.
Ključne besede: metalurgija, morfologija primarnih faz, vpliv procesnih parametrov, hitrost ohlajanja, mešanje v delno staljenem stanju, kompoziti s kovinsko matico, delno staljene mešanice, večfazne mešanice, sinteza delno staljenih mešanic
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1433; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (367,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici