| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 39 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Razvoj metode za vodeno sproščanje ogljikovega dioksida med fermentacijo probiotičnega napitka
Jasna Groman, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali tematiko sproščanja ogljikovega dioksida (CO2) med fermentacijo mleka s kefirnimi zrni. CO2 ima velik vpliv na organoleptične lastnosti mlečnega napitka kefirja, zaradi česar je smiselno spremljanje njegove koncentracije v fermentacijskem mediju. Vsebnost CO2 lahko zaradi različnih razlogov tudi niha, kar na industrijskem nivoju ni zaželeno, zato smo pri naših raziskavah razvili model, ki je primeren za nadaljnjo analizo tega procesa ter za načrtovanje in sintezo regulacijskega sistema za vodeno dinamiko sproščanja CO2. Vse eksperimente smo izvajali v avtomatiziranem šaržnem reaktorju, ki je deloval kot odprt sistem. Fermentacije so potekale pri različnih temperaturah in vrtilnih frekvencah mešala, sledili smo koncentracijo nastalega CO2. Dobljene koncentracijske profile smo najprej analizirali iz mikrobiološkega vidika. Ugotovili smo, da lahko značilnosti krivulje uspešno opišemo z Gompertz-ovim kinetičnim modelom in njegovimi parametri (maksimalno doseženo koncentracijo, maksimalno proizvodnost CO2 in čas trajanja lag faze). Potrdili smo tudi odvisnost sproščanja CO2 od obeh procesnih parametrov. V nadaljevanju smo na osnovi analize eksperimentalnih podatkov razvili poenostavljen matematični model sproščanja CO2. Temperaturo in vrtilno frekvenco mešala smo obravnavali kot vhodni spremenljivki, koncentracijo plina kot izhodno. Serija eksperimentov pri konstantnih vhodnih spremenljivkah je pokazala, da lahko odziv izhodne spremenljivke v vseh primerih opišemo z eksponentnim izrazom s pripadajočimi parametri. Sledila je določitev vpliva stopničnega spreminjanja obeh vhodnih spremenljivk na izhodno. Primerjali smo koncentracijske profile CO2 v primeru konstantnih in spremenljivih vhodnih spremenljivk. Na tej osnovi smo določili prenosni funkciji, ki povezujeta spremembo vhodnih z odzivom izhodne spremenljivke. Dosegli smo zelo dobro ujemanje eksperimentalno in simulacijsko dobljenih profilov.
Ključne besede: kefir, fermentacija, sproščanje CO2, matematični model, regulacija
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 876; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

32.
RAZVOJ IN ANALIZA MODELA OBLOKA V ELEKTRO-OBLOČNI PEČI Z OPTIMIRANJEM GIBANJA ELEKTROD
Klemen Stopar, 2016, doktorska disertacija

Opis: V elektroobločni peči je primarni vir energije toplota, ki nastane pri gorenju obloka med elektrodami in jeklenim odpadkom v obločni peči. Pri električnem obloku gre za električno razelektritev skozi pline med dvema elektrodama (anodo in katodo), ki ju napaja izvor napetosti. V elektro-obločni peči gori med vložkom in grafitno elektrodo električni oblok, za katerega je značilen stolpec plazme visoke temperature (prisotnost negativnih nosilcev naboja – elektronov in ionov, ter pozitivnih nosilcev naboja – ionov). Za samo delovanje obločne peči je daleč najpomembnejši fizikalni pojav prevodnega stolpca obloka med elektrodama. Plazma v stolpcu obloka pri atmosferskem tlaku in velikem toku je vedno v termodinamičnem ravnovesju. Visok tlak in visoke temperature na elektrodah povzročijo močan prenos toplotne energije in s tem taljenje in izparevanje elektrodnega materiala. Večina avtorjev je obravnavala obločno peč kot električno nadomestno vezje, kjer je bil oblok modeliran kot linearni upor, napetost na obloku je bila modelirana s pravokotnim signalom napetosti, uporabili so Cassie - jev model obloka ali model napetosti na obloku, zapisana s sistemom višjih harmonskih komponent. Vsem tem modelom je skupno, da so analitične enačbe rešljive v stacionarnih razmerah za osnovni harmonik napetosti in toka. V doktorski disertaciji je predstavljen ustrezen fizikalni model obloka, ki opisuje fizikalne lastnosti obloka v obločni peči in kot rezultat poda napetost, potrebno za gorenje obloka pri različnih tokovih, ki tečejo skozi oblok. V kolikor se model obloka implementira tudi v nadomestno vezje obločne peči, se lahko določi delež vnosa toplotne energije pod posamezno elektrodo. Na podlagi vnosa toplotne energije pod posamezno elektrodo se lahko določi možnost nastanka vročega ali hladnega področja v okolici elektrode, pod katero vnos energije odstopa od ostalih dveh elektrod. Zaznava in odprava neenakomernega vnosa toplotne energije v obločno peč, s pomočjo bolj optimalnega delovanja regulatorja gibanja elektrod, ima velik doprinos k znižanju obratovalnih stroškov obločne peči.
Ključne besede: Električni oblok, Matematični model, Elektro obločna peč, Optimizacija, Regulator Gibanja Elektrod
Objavljeno: 12.07.2016; Ogledov: 763; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (9,58 MB)

33.
Optimizacija produkcije entropije in Shannonove informacijske entropije v encimskih reakcijah
Aleš Vunjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Odprti reakcijski sistemi med relaksacijo teţijo v neravnovesno stacionarno stanje. Takšni sistemi so v naravi zelo pogosti. Še najbolj znani so biokemijski procesi v bioloških celicah. Za analizo takšnih sistemov se je v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavil princip maksimalne produkcije entropije (princip MPE). V tem diplomskem delu s principom MPE raziskujemo encimsko reakcijo kot primer odprtega neravnovesnega sistema v biološki celici. S principom MPE študiramo, ali encimska reakcija v stacionarnem stanju poteka ob pogoju maksimalne produkcije entropije. Optimizacijski postopek produkcije entropije za encimsko reakcijo, ki ga uporabljamo v diplomskem delu, so razvili raziskovalci Oddelka za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Optimizacijski postopek omogoča teoretične napovedi optimalnih kinetičnih konstant encima, izkoristka reakcije, toka reakcije in termodinamske sile reakcije v stanju z maksimalno produkcijo entropije. Teoretične napovedi modela primerjamo z eksperimentalnimi podatki izmerjenimi za encim glukoza izomeraza [25, 26]. Tako preverjamo veljavnost principa MPE na primeru encimske kinetike. Za reakcijo smo izračunali tudi Shannonovo informacijsko entropijo, ki je v stacionarnem stanju prav tako maksimalna. Izračunana maksimalna vrednost Shannonove informacijske entropije v stanju z maksimalno produkcijo entropije morda nakazuje, da princip MPE opisuje statistično najbolj verjetna neravnovesna stacionarna stanja v odprtih reakcijskih sistemih.
Ključne besede: encimska reakcija, maksimalna produkcija entropije, Shannonova informacijska entropija, fizikalno - matematični model, optimizacija, glukoza izomeraza
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 564; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (979,06 KB)

34.
Modeliranje toka podzemne vode na območju vodonosnika Vrbanski plato s programom FREEWAT
Matevž Vremec, 2016, diplomsko delo

Opis: Črpališče Vrbanski plato je najizdatnejši vodni vir Mariborskega vodovoda. Napaja se iz reke Drave in je tako neodvisen od sušnih obdobij in klimatskih sprememb, kar je ključnega pomena za nemoteno oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Pomembnost črpališča zato zahteva učinkovito upravljanje, za katerega je potreben kvaliteten hidrogeološki informacijski sistem, ki je zasnovan na podlagi simulacij matematičnega modela toka podzemne vode. Diplomsko delo tako obravnava modeliranje podzemne vode na območju vodonosnika Vrbanski plato. Za izdelavo, kalibracijo ter simulacijo modela so bili uporabljeni podatki iz arhivov podjetja IEI (Inštitut za ekološki inženiring d.o.o.) ter druge literature.
Ključne besede: podzemna voda, črpališče Vrbanski plato, modeliranje toka podzemne vode, FREEWAT, matematični model podzemne vode, vodonosnik.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

35.
Analiza vpliva časa na viskoznost kozmetičnih polizdelkov
Matjaž Markuš, 2016, diplomsko delo

Opis: V podjetju Henkel Maribor d.o.o., ki je del mednarodnega koncerna Henkel, se v procesu razvoja kozmetičnih izdelkov izvajajo številne analize na polizdelkih, saj se lahko le tako zagotovi čim večja kakovost končnega izdelka. Ena izmed takšnih analiz je tudi spremljanje viskoznosti v obdobju 12. tednov. V kompetenčnem centru R&D Maribor smo v tem obdobju merili viskoznost različnim kozmetičnim polizdelkom (šamponom, gelom za tuširanje, balzamom za lase, gelom za lase in kremam za obraz). Posamezne vrste polizdelkov smo razdelili v več skupin glede na območje predpisane viskoznosti. Predvidevali smo namreč, da je vpliv časa na viskoznost za posamezno področje drugačen. Meritve smo izvajali z viskozimetrom Haake VT 550 oz. Brookfield DV-I Prime, dobljene rezultate pa kasneje analizirali v programu Excel. Iz dobljenih meritev in analiz rezultatov smo ugotovili, bi za določene tipe polizdelkov lahko uporabili matematični model regresije, ki bi nam omogočal izračun viskoznosti po določenem času.
Ključne besede: viskoznost, reologija, Haake, Brookfield, regresija, matematični model
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 599; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

36.
Vplivi strižne napetosti toka krvi na endotelij karotide
Manja Sluga, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej sistematično predstavimo poznane mehanizme zaznavanja strižne napetosti, njihov vpliv na endotelij karotide in drugih arterij ter vlogo poznanih mehanizmov na produkcijo dušikovega oksida (NO). Ključni mehanosenzorni kompleksi, ki se aktivirajo ob spremembah strižne napetosti in ki sprožajo različne signalne poti v endotelnih celicah, so ionski kanali, receptorji tirozin kinaze, G-proteini, kaveole, adhezijski proteini, citoskelet, glikokaliks in primarne migetalke. Večjo pozornost v nalogi posvetimo tudi opisom mehanosenzornega kompleksa medceličnih stikov, ki mu je v zadnjem času pripisana vedno večja vloga pri mehanotransdukciji strižne napetosti in aktivaciji anti-aterosklerotičnih signalnih poti. V nadaljevanju obravnavamo matematični model, ki kot mehanotransduktorje vključuje ionske kanale, integrine in receptorje, povezane z G-proteini. Model ovrednotimo z namenom ugotavljanja njegove zmožnosti za reprodukcijo relevantnih izmerjenih podatkov produkcije NO. Ugotovitve primerjamo še z drugim modelom, ki upošteva vpliv zgolj dveh mehanoreceptorjev (integrinov in receptorjev, povezanih z G-proteini), toda podrobneje opisuje vplive kompleksa kalcij/kalmodulin (Ca2+/CaM), encima protein kinaza B (Akt) ter stresnega proteina (Hsp90) na aktivnost encima endotelijska sintaza dušikovega oksida (eNOS). Za razliko od prvega modela drugi ne vključuje inhibitornih vplivov encima protein kinaza C (PKC) in nukleotida cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na aktivnost eNOS in kodacijo signala Ca2+. Modela sta skladna v tem, da v obeh primerih strižna napetost v endotelijski celici sproži produkcijo inozitol trifosfata (IP3), kar vodi do sproščanja Ca2+ iz znotrajceličnih shramb in do kodacije podobnih signalov Ca2+. V obeh modelih je odziv produkcije NO na strižno napetost dvofazen, pri čemer je za pojav druge faze bistvenega pomena signalna pot, ki vključuje encima fosfoinozitid 3-kinazo (PI3K) in Akt. Oba encima imata ključno vlogo pri fosforilaciji encima eNOS, ki je potrebna za dosego njegove največje aktivnosti. Čeprav noben izmed modelov ni povsem popoln, pa vsak izmed njiju omogoča poglobljen in sistematičen vpogled v razumevanje kompleksnih biokemijskih procesov, ki jih lahko sproži strižna napetost v karotidi, in hkratno kvantitativno ovrednotenje pomembnosti posameznih signalnih poti in procesov.
Ključne besede: strižna napetost, endotelij, mehanotransdukcija, mehanosenzorni kompleks, dušikov oksid, matematični model
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 445; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1021,95 KB)

37.
Analiza toplotnih izgub na sistemu daljinskega ogrevanja
Luka Verbančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Pregled učinkovitosti obratovanja sistemov daljinskega ogrevanja temelji na poznavanju energijskih tokov. Za izvedbo analize stanja, ki omogoča določitev pomanjkljivosti energetskega sistema, je treba najprej postaviti fizikalno–matematični model, analiza stanja pa se nato izvede na podlagi meritev temperatur in pretokov. V diplomskem delu je predstavljen način za postavitev modela, ki omogoča analizo toplotnih tokov na sistemu daljinskega ogrevanja. Zaradi kompleksnosti ter obsežne narave takšnih sistemov je bila modelacija izvedena s pomočjo programske opreme Microsoft Excel. Modeliran je bil primarni tokokrog ene veje daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj. Postavitev modela zahteva geometrijske lastnosti cevovoda, sam izračun pa temelji na teoriji prenosa toplote in mehanike tekočin. Izdelan program daje vpogled v pretočno–tlačne razmere primarnega tokokroga ter toplotne tokove v stacionarnem stanju sistema. Nestacionarno stanje sistema lahko upodobimo s simulacijo zaporedja kratkotrajnih stacionarnih sosledij. Na podlagi rezultatov metode opisane v tem delu lahko izvedemo analizo za določitev šibkih točk na sistemu daljinskega ogrevanja. V okviru tega diplomskega dela takšne analize toplotnih izgub žal nismo mogli izvesti, saj bi potrebovali več meritev in podatkov, kot smo jih imeli na razpolago.
Ključne besede: toplotne izgube, daljinsko ogrevanje, fizikalno–matematični model, primarni tokokrog
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 215; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (7,92 MB)

38.
Modeliranje signalne poti dušikovega oksida od strižne napetosti do razvoja sile v gladkih mišičnih celicah arterije
Gašper Fašun, 2019, magistrsko delo

Opis: Dušikov oksid (NO) je pomembna signalizacijska molekula v našem telesu. Posebno pomembno vlogo ima pri zagotavljanju ustreznega tonusa žil. Produkcija NO v žilah poteka v endotelni plasti, njegovo ciljno mesto delovanja pa so vaskularne gladke mišične celice (GMC), kjer sproža relaksacijo. Za odkritje vloge NO v našem telesu je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino oziroma fiziologijo leta 1998. V uvodu tega dela predstavimo nekaj najpomembnejših študij in znanstvenikov na tem področju. Naštejemo tudi nekaj lastnosti ter funkcij NO in izpostavimo njegovo vlogo pri zdravljenju kardiovaskularnih bolezni. V nadaljevanju opišemo matematični model signalne poti NO v endoteliju, ki opisuje sklopitev strižne napetosti in produkcije NO v endotelnih celicah (EC). Strižno napetost zaznajo mehanosenzorji, ki aktivirajo encim endotelijsko sintazo NO (eNOS), ki producira NO. Mehanosenzorji, ki so upoštevani v matematičnem modelu, so ionski kanali, receptorji, povezani z G-proteini in integrini. Opisani model združimo z modelom, v katerem simuliramo učinkovanje NO v GMC. Glavnino magistrskega dela predstavlja prav nadgradnja in sklopitev teh dveh modelov preko prenosa NO iz endotelijskih v gladke mišične celice. Sklopitev je izvedena z enačbo, v kateri je opisana hitrost prehajanja NO v gladke mišične celice in tamkajšnje eliminacije. V GMC NO sproži produkcijo signalne molekule ciklični gvanozin monofosfat (cGMP) preko aktivacije encima topne gvanilat ciklaze (sGC). Hitrost produkcije cGMP v GMC opišemo s Hillovo funkcijo, ki temelji na odvisnostih, določenih v eksperimentih in predhodnih kinetičnih modelih. cGMP nato ključno vpliva na signalizacijo kalcija v GMC, od česar je odvisno tudi stanje relaksacije/kontrakcije GMC. Celosten model, ki je ustvarjen s sklopitvijo dveh parcialnih modelov, tj. modela signalne poti NO v EC in modela za od NO odvisne signalizacije Ca2+ in posledične relaksacije/kontrakcije GMC, nato verificiramo po delih. Posamezne rezultate celostnega modela primerjamo z rezultati parcialnih modelov, po katerih smo povzeli določene dele našega celostnega modela, ali pa so nam služili kot referenca pri njegovi izgradnji. Na podlagi primerjav identificiramo ključni parameter, s katerim je moč ustrezno kalibrirati celostni model. Ta parameter je hitrostna konstanta eliminacije NO v GMC (kdno), ki ključno vpliva na koncentraciji NO in cGMP v GMC. Predlagamo velikostni red vrednosti te konstante, ki rezultira tipične fiziološke vrednosti koncentracij NO in cGMP v GMC. Predlagana vrednost te konstante omogoča veliko odzivnost sistema na velike spremembe koncentracij cGMP, tj. preko več velikostnih redov, hkrati pa majhno senzitivnost sistema. S celostnim modelom na koncu napovemo od strižne napetosti odvisen časovni razvoj sile pod vplivom fiziološke holinergične stimulacije.
Ključne besede: strižna napetost, dušikov oksid, ciklični gvanozin monofosfat, endotelij, gladke mišične celice, arterije, signalna pot, matematični model
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 257; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

39.
Določitev parametrov matematičnega modela fotonapetostnega modula
Jan Lokar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava določitev parametrov matematičnega modela fotonapetostnega modula. Pri tem so predstavljeni vplivi različnih dejavnikov na parametre matematičnega modela, kot je gostota sončnega sevanja, temperatura fotonapetostnega modula in senčenje na proizvodnjo električne energije. Prav tako je opisana sama pretvorba sončne energije v električno energijo in zgradba fotonapetostnega sistema. Cilj diplomske naloge je določitev parametrov dvodiodnega matematičnega modela fotonapetostnega modula. Parametri so bili določeni za različne gostote sončnega sevanja in temperature fotonapetostnega modula na podlagi opravljenih meritev. Z analitično metodo smo določili vrednosti serijske in paralelne upornosti in predstavili njuno odvisnost od gostote sončnega sevanja in temperature fotonapetostnega modula. Meritve in analiza sta opravljeni za različne vrste fotonapetostnih modulov. Tako smo analizirali monokristalne in polikristalne silicijeve module ter kadmij-teluridov fotonapetostni modul. Rezultat diplomskega dela prikazuje odvisnost serijske in paralelne upornosti od gostote sončnega sevanja in temperature fotonapetostnega modula. Pri analizi vseh fotonapetostnih modulov smo ugotovili, da vrednost serijske in paralelne upornosti pada z naraščanjem gostote sončnega sevanja in temperature fotonapetostnega modula.
Ključne besede: fotonapetostni modul, matematični model, I-U karatkteristika, serijska upornost, paralelna upornost
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 676; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (5,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici