| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 261
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Manager za srečo: izmišljen naziv ali kadrovski poklic prihodnosti
Lea Lah, 2020, master's thesis

Abstract: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo. Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja. Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu. V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom. Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Keywords: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Published: 03.02.2021; Views: 165; Downloads: 67
.pdf Full text (1,15 MB)

2.
Uporaba programa energy manager pro v laboratorijskem sistemu za upravljanje z energijo
Rok Pušnik, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisan laboratorijski eksperimentalni sistem, ki se uporablja za razvoj naprednega algoritma za upravljanje z energijo. Pojasnjeno je delovanje programa Energy Manager PRO z namenom ovrednotenja njegove ustreznosti za vključitev v laboratorijski eksperimentalni sistem, kjer bo uporabljen kot pomožno orodje pri razvoju samostojne odločitvene logike sistema za upravljanje z energijo zunaj omenjenega programa. Zaključno delo je mogoče uporabiti tudi kot pomoč pri začetku uporabe programa Energy Manager PRO, čemur so prilagojeni tudi opisi. Predstavljeno je delovanje programa po njegovi vključitvi v laboratorijski eksperimentalni sistem, kar predstavlja realen primer uporabe. Na koncu so dodani nasveti, koristni za ustrezno namestitev in delovanje programa.
Keywords: Energy Manager PRO, sistem za upravljanje z energijo, obdelava podatkov
Published: 28.01.2021; Views: 122; Downloads: 26
.pdf Full text (4,89 MB)

3.
Uporabnost BIM pristopa od projektanta do izvajalca s programskima opremama Allplan in Bexel Manager na primeru viadukta Pesnica
Tomaž Goričan, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava BIM pristop od projektanta do izvajalca na primeru zahtevnega inženirskega objekta Viadukta Pesnica. Uporabnost BIM pristopa na projektu s strani projektanta se obravnava s programsko opremo Allplan, pri izvajalcu gradbenih del pa s programsko opremo Bexel Manager. V okviru magistrske naloge so predstavljene teoretične osnove razumevanja BIM pristopa na osnovi preučitve obstoječe literature. Za prikaz uporabe BIM pristopa v fazi projektiranja, to je izdelave in priprave detajlnega 3D BIM modela s programsko opremo Allplan, so prikazane možnosti in omejitve pri nadgradnji modela z jeklom za prednapenjanje in z jeklom za armiranje. S programskima opremama Allplan in Bexel Manager je v 3D BIM modelu izvedena kontrola kolizij, izdelani so tudi izvlečki količin. Za implementacijo celovitega BIM pristopa za vodenje gradbenega projekta pri izvajalcu so podane možnosti in omejitve pri izdelavi 4D in 5D BIM modela z uporabo programske opreme Bexel Manager.
Keywords: BIM modeli, Allplan, Bexel Manager, viadukt
Published: 20.01.2021; Views: 206; Downloads: 0
.pdf Full text (7,51 MB)

4.
Izračun donosnosti naložbe v sistem upravljanja identitet in pravic dostopa
Sašo Kolac, 2020, master's thesis

Abstract: V tej magistrski nalogi pregledamo osnove upravljanja uporabniških pravic in identitet, ter se podrobneje spustimo v izračun donosnosti naložbe v takšne sisteme. Ugotovimo kje in kako pridobiti potrebne podatke in kako jih uporabiti pri izračunih. Opravimo dejanske izračune in primerjamo rezultate, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, če se takšen sistem v našem okolju splača in v kolikšnem času se nam investicija povrne. Predstavimo tudi spletno aplikacijo, katera nam avtomatizira približek izračuna z le nekaj potrebnimi osnovnimi podatki.
Keywords: upravljanje dostopa, upravljanje identitet, One Identity Manager, izračun donosnosti
Published: 02.11.2020; Views: 140; Downloads: 16
.pdf Full text (1,33 MB)

5.
Manager in njegov vpliv na ustvarjalnost in inovativnost v podjetjih
Matej Fujs, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu sta predstavljena manager in njegov vpliv na ustvarjalnost in inovativnost v podjetju – slednjima in njuni tesni medsebojni povezanosti se tudi podrobneje posvetimo. Preučili smo tudi management in managerja. Pri prvem smo opredelili njegove definicijo, pomen in funkcije, v zvezi z managerji pa njihove vloge in naloge, vlogo pri inovativnosti in ustvarjalnosti zaposlenih ter lastnosti uspešnih managerjev in dokazali, da je za uspešno vodenje podjetja potrebno imeti uspešnega managerja. Glede njegovega vpliva na inovativnost in ustvarjalnost zaposlenih smo ugotovili, da ima velik vpliv s svojo komunikacijo, vzgledi, vrednotami in pozornostjo, ki jo namenja zaposlenim. S svojimi dejanji in odnosom vpliva na njihovo počutje in samozavest, da postanejo bolj odprti in začnejo razmišljati ustvarjalno in inovativno. Preučujemo tudi ustvarjalno vodenje in motivacijo, pri čemer ugotavljamo, da ustvarjalni managerji spodbujajo pozitivno miselnost, sposobni so gledati na stvari na nove načine in reševati težave, ko vidijo stvari, ki jih drugi ne, in znajo iz problema izluščiti tudi nekaj dobrega. Predstavili in opisali smo stile vodenja in pri tem ugotovili, da je transformacijsko vodenje tisto, ki je ustrezno za managerje, ki hočejo pri zaposlenih vzpodbuditi in povečati ustvarjalno in inovativno razmišljanje. Pri tem stilu vodenja je manager vizionar. Preučili smo še avtokratski, transakcijski in »laissez-faire« ali liberalni stil vodenja. V magistrskem delu obravnavamo tudi temo nagrajevanja zaposlenih kot motivacijski dejavnik za ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih. Pri tem smo ugotovili, da so zelo pomembni predvsem nematerialni dejavniki, kot so priznanja in pohvale za odlično opravljeno delo, urejeno delovno okolje in dobri medsebojni odnosi s sodelavci, obveščanje zaposlenih, raznoliko in z izzivi napolnjeno delo, napredovanje in osebnostna rast, zanesljivost in stalnost zaposlitve, sodelovanje in načrtovanje ciljev podjetja. V praktičnem delu smo na primeru podjetja Donar, d. o. o., ki ima vpeljan šesturni delovnik, raziskovali vpliv managerja na ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih. Tako smo podrobno preučili stil komuniciranja z zaposlenimi, trend plač, delovno okolje in organizacijsko klimo. Nadalje ugotavljamo, da je izobraževanje pomembno za razvoj novih idej, raziščemo, kako vodilni ocenjujejo uspešnost zaposlenih, kakšnih nagrad so ti deležni in kako šesturni delovnik vpliva na ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih, pri čemer smo izvedeli, da je ta zelo dobro sprejet, saj so zaposleni zelo zadovoljni, ker imajo več časa za družino, zase in svoje konjičke. Pri delu so bolj motivirani in po oceni direktorja podjetja v šestih urah naredijo toliko kot bi v osmih.
Keywords: manager, zaposleni, ustvarjalnost, inovativnost, komunikacija, nagrade, motiviranje, uspešnost.
Published: 27.08.2020; Views: 299; Downloads: 78
.pdf Full text (1,12 MB)

6.
Motivacija negovalnega tima na delovnem mestu
Eva Slatinšek, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Motivacija medicinskih sester je pomembna za kakovostno zdravstveno nego, kot tudi za razvoj organizacije in sledenje viziji. Nanjo vplivajo mnogi dejavniki in le individualen pristop managerjev omogoča prepoznavanje težav in iskanje rešitev. Namen naloge je bil preučiti motivacijo in motivacijske dejavnike negovalnega tima na delovnem mestu. Metode: V teoretičnem delu raziskave je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem pa kvantitativna, kjer smo uporabili vprašalnik. Empirični del raziskave je bil izveden v domu starostnikov v Avstriji. Uporabili smo priložnostni vzorec, sodelovalo je 82 medicinskih sester. Rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS 20.0. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni motivirani predvsem z notranjimi motivacijskimi dejavniki (osebni razvoj, zadovoljstvo ob opravljanju dela, uspeh in učenje novih stvari). Spearmanov koeficient korelacije je pokazal pozitivno statistično povezavo med notranjimi motivacijskimi dejavniki in zadovoljstvom pri delu ter zunanjimi dejavniki in oceno vodje. S T-testom za enostranski vzorec je bilo ugotovljeno, da jih ne motivirajo denarne nagrade. Kruskal-Wallis test je pokazal, da med zaposlenimi različnih starosti ne obstajajo razlike v motivaciji. Razprava in sklep: Medicinske sestre izkazujejo povprečno motivacijo, kar sovpada s podobnimi raziskavami. Kot pomemben element je treba omeniti tudi njihovo zadovoljstvo z vodilnimi. Prihodnje raziskave bi lahko bile usmerjene v razlike med motivacijo v različnih zdravstvenih organizacijah in med medicinskimi sestrami različnih narodnosti.
Keywords: medicinska sestra, zadovoljstvo, manager, motivacijske teorije, nagrade
Published: 24.07.2020; Views: 259; Downloads: 104
.pdf Full text (913,87 KB)

7.
Uspešnost managementa nogometnih klubov
Žiga Sitar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali, kako uspešen je management v nogometnih klubih v Sloveniji in kako so nogometaši zadovoljni z razmerami v le-teh. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opredelili različne teorije o managementu in managementu v športu, ki so jih napisali različni avtorji. Opredelili smo tudi, kakšna je vloga managerjev, kakšne so njihove naloge in kompetence, opisali pa smo tudi razvoj in organizacijo nogometnih klubov ter njihove načine financiranja. V raziskovalnem delu smo obravnavali nogometaše, ki igrajo v slovenskih nogometnih klubih oziroma so v njih igrali v preteklosti ter preverili, kako so zadovoljni z razmerami znotraj klubov. Ugotovili smo, da nogomet v Sloveniji ni na zadovoljivem nivoju, da plačila v slovenskem nogometu niso na primerljivi ravni kot v tujini, na osnovi tega pa smo predlagali nekatere izboljšave, ki bi utegnile omogočiti boljše delovanje nogometa in nogometnih klubov v Sloveniji.
Keywords: šport, management, manager, nogomet, klub
Published: 15.06.2020; Views: 264; Downloads: 38
.pdf Full text (999,36 KB)

8.
Vzpostavitev sistema za upravljanje osebnih računalnikov na Fakulteti za družbene vede
Urban Resnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili delovanje Microsoftovega sistema za centralizirano upravljanje osebnih računalnikov System Center Configuration Manager (SCCM) ter prikazali, kako smo z njegovo uporabo IT-centru na Fakulteti za družbene vede skrajšali čas nameščanja programske opreme pri večjem številu računalnikov v računalniških učilnicah. Na začetku se seznanimo z osnovami upravljanja informacijske tehnologije s kratkim pregledom ISO 20000, ITIL in MOF priporočili. Sledi predstavitev najbolj uporabnih funkcij SCCM-ja in še prikaz praktičnega primera nameščanja programske opreme na računalnike v računalniških učilnicah preko SCCM sistema. Prikazan je potek priprave paketa in programa za nameščanje ter distribucijo le-tega na računalnike v eni od učilnic.
Keywords: Upravljanje osebnih računalnikov, System Center Configuration Manager, nameščanje programske opreme, IT-podpora, upravljanje IT-storitev
Published: 01.06.2020; Views: 330; Downloads: 36
.pdf Full text (2,96 MB)

9.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Abstract: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Keywords: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Published: 17.02.2020; Views: 498; Downloads: 84
URL Link to file

10.
Čustvena inteligenca in kadrovski manager
Tjaša Eržen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen vpliv čustvene inteligence na kadrovskega managerja. Najprej je predstavljen pojem management, njegove ravni delovanja ter kdo sploh je kadrovski manager in njegove naloge. V naslednjem poglavju je predstavljena čustvena inteligentnost. Zajema predstavitev komponent čustvene inteligence, obvladovanje čustev in samoobvladovanje. Zadnje teoretično poglavje pa predstavlja samo povezavo med čustveno inteligenco in kadrovskim managerjem. Teoretičnemu delu sledi raziskovalni del, ki sem ga izvedla v obstoječem podjetju. Izbrala sem si podjetje MASS, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo modne obutve po Sloveniji in Hrvaški. Sama sem se pri raziskovanju osredotočila na slovenski trg. Izvedla sem ga s pomočjo ankete, ki sem jo razdelila med zaposlene v prodajalnah MASS po Sloveniji. Pridobljene rezultate sem nato predstavila s pomočjo grafov in opisa. V zaključku dela sem opisala možne rešitve, ki bi jih lahko podjetje uvedlo za izboljšanje rezultatov.
Keywords: management, manager, kadrovski manager, čustvena inteligenca
Published: 15.01.2020; Views: 279; Downloads: 68
.pdf Full text (989,85 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica