| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
51.
Vpliv nematerilanega nagrajevanja na zaposlene
Zala Janič, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaposleni so največji kapital vsake organizacije, torej so ključni za njen obstoj. Pomembno je, da zaposlene motiviramo in jim ponudimo način dela, ki bo odražal njihovo zagnanost do dela. S tem pa se pogosto tudi pojavi vprašanje nagrajevanja zaposlenih. Danes ločimo dva tipa nagrajevanja, in sicer; materialno in nematerialno nagrajevanje. Tako materialno, kot pa tudi nematerialno nagrajevanje pa sta samo dodatna spodbuda za zaposlenega v organizaciji. S tem pa se spreminja tudi vloga managementa človeških virov v današnjih organizacijah, lahko vidimo, preplet med individualno uspešnostjo, motiviranostjo in nagrajevanjem. Vse to pa so danes funkcije managementa človeških virov. V poenostavljeni obliki, lahko rečemo, da s tem ko se spreminja čas se spreminjajo tudi vloge in pogled na zaposlene podjetja, ki so ključnega pomena. Problem današnjega časa, pa je najti pravo razmerje med materialnimi in nematerialnimi nagradami. Tukaj si pa lahko zastavimo tudi vprašanje, kdaj je nagrajevanje smiselno? in kakšna je višina oziroma dobrina nagrade ki še vedno motivira zaposlenega? V empiričnem delu pa smo s pomočjo ankete prišli do vzorca. Zanimalo nas je mnenje zaposlenih na tematiko individualne uspešnosti, nagrajevanja, tako materialnega kot tudi nematerialnega. Ter kako zaposleni vidijo oziroma razumejo nagrajevanje v sami organizaciji. Ob opravljeni anketi pa smo prišli tudi do spoznanja in sicer, da nematerialno nagrajevanje ni prisotno v podjetju oziroma je le-to minimalno, kar pa posledično zmanjša produktivnost in učinkovitost posameznika na delovnem mestu, vse to pa vpliva na rezultate in posledično na celotno podjetje. Zato je nujno, da zaposlenega motiviramo tudi z nagradami, saj mnogi s tem postanejo bolj učinkovitejši na delovnem mestu.
Ključne besede: management človeških virov, človeški viri, individualna uspešnost, nagrajevanje, materialno nagrajevanje in nematerialno nagrajevanje
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (742,73 KB)

52.
Organizacijska energija
Meta Brvar, 2018, diplomsko delo

Opis: V organizacijah so danes prisotne različne vrste in načini delovanja. Vendar je potrebno organizacijo med seboj povezati. Eden izmed načinov je tudi management človeških virov, ki se ukvarja z managementom zaposlenih. Skrbi za njihovo motiviranost, razporeja zaposlene po delovnih mestih in ima še mnogo drugih nalog, ki pa so ključnega pomena za vsako organizacijo, saj si danes podjetja ne moremo več predstavljati brez managementa človeških virov. Ravno zaradi sprememb, ki se nenehno odvijajo na tgu dela, je pomembno da povežemo organizacijo med seboj. K temu pa pripomore tudi organzacijska energija. Organizacijsko energijo delimo na štiri podenergije in sicer: produktivna energija, udobno energijo, korozivno energijo in energijo ravnodušne internosti. S tem pa ko se izvede pregled in se posledično ugotovi katera energija v organizaciji prevladuje, pa lahko organizacija ukrepa in ali spodbuja razvoj določene energije. Tako se je organizacijska energija izmerila tudi v podjetju Nigrad, kjer smo pršli do spoznanj, da v podjetju prevladuje produktivna energija. Ta vrsta energije pa strmi k prizadevanju za doseganje skupnih ciljev in spodbujanju dejavnosti za dosego cilja.
Ključne besede: management človeških virov, človeški viri, organizacijska energija, energijska matrika
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

53.
Raziskava organizacijske energije v podjetju Mikro+Polo d.o.o.
Mihaela Preskar, 2018, magistrsko delo

Opis: Organizacijska energija je relativno nov koncept, ki se povezuje z managementom človeških virov in organizacijskim vedenjem. Če je management človeških virov tisti, ki skrbi za to, da ima organizacija primeren kader in če je znanje o organizacijskem vedenju tisto, ki ga morajo managerji uporabljati vsak dan pri svojem delu z zaposlenimi v organizaciji, je organizacijska energija odraz obojega. Poznamo štiri stanja organizacijske energije: produktivna organizacijska energija, energija udobne inertnosti, energija ravnodušne inertnosti in korozivna organizacijska energija. Glede na prevladujoče stanje organizacijske energije v organizaciji se je potrebno odločiti, kako bomo s to energijo upravljali. Glavno vlogo pri tem ima vodstvo, ki ima na voljo različne strategije. Vodje morajo pred uporabo strategij vedeti, kakšno je stanje organizacijske energije v organizaciji. To lahko preverijo z merjenjem organizacijske energije. Za merjenje tega koncepta je Heike Bruch (2011) razvila standardiziran vprašalnik, ki je bil kasneje prilagojen za Slovenijo (Brečko 2011). Slednjega vsako leto inštitut SOFOS uporablja pri nacionalni raziskavi organizacijske energije. Cilj našega dela je bil, da uporabimo oba merska pristopa in analiziramo podobo organizacijske energije v podjetju Mikro+Polo. Za merjenje dimenzij produktivne organizacijske energije smo uporabili še vprašalnik, ki ga je razvil Michael S. Cole (2012). V teoretičnem delu smo se ukvarjali s konceptom organizacijske energije, njegovo povezavo z managementom človeških virov in organizacijskim vedenjem, upravljanjem z organizacijsko energijo, vlogo vodij pri tem in kako ta pojav merimo. Dodali smo tudi rezultate nacionalnih raziskav organizacijske energije v Sloveniji in nekaj primerov upravljanja organizacijske energije v slovenskih podjetjih. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljene anketne raziskave in metodološkega pristopa analize prišli do ugotovitev glede podobe organizacijske energije v izbranem podjetju, ki sicer ni v okvirih zaželenih vrednosti, zato smo dodali še priporočila, kako upravljati z organizacijsko energijo, da se bo podoba organizacijske energije izboljšala. Glavno omejitev te raziskave vidimo v tem, da smo za analizo izbrali le eno podjetje, a je zaradi tega lahko analiza toliko podrobnejša.
Ključne besede: management človeških virov, organizacijsko vedenje, organizacijska energija, produktivna organizacijska energija.
Objavljeno: 22.10.2018; Ogledov: 250; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

54.
Razlike v plači med ženskami in moškimi v osrednjeslovenski in pomurski regiji
Aleksandra Kodba, 2019, magistrsko delo

Opis: Plača je denarno nadomestilo, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za opravljeno delo in je del stroškov, ki so vključeni v vodenje podjetja. Drži, da je plača že od nekdaj občutljivo področje s socialnega, motivacijskega in političnega vidika. Vedno aktualno vprašanje je, ali moški zaslužijo več kot ženske, in če je odgovor pozitiven, zakaj prihaja do tega. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zajeli nekatera področja, ki se nam zdijo pomembna pri raziskovanju razlik v plači med spoloma. Predelali smo teorijo plač, zgodovina plač, položaj žensk nekoč in danes, management človeških virov in njegove funkcije, diskriminacija, poklicna segregacija ter enakost žensk in moških na trgu dela. Za raziskavo razlik v plači med spoloma smo izbrali dve slovenski regiji, ki se po našem mnenju najbolj razlikujeta, to sta osrednjeslovenska in pomurska regija. V empiričnem delu magistrske nalogo smo z že obstoječimi podatki, ki smo jih pridobili s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), primerjali plačo med ženskami in moškimi v omenjenih regijah med letoma 2015–2017. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v plači med ženskami in moškimi v izbranih regijah. Pri raziskavi so bile pomembne spremenljivke tudi izobrazba, starost in višina povprečne bruto plače.
Ključne besede: plača, razlika v plači, diskriminacija, spol, management človeških virov, pomurska regija, osrednjeslovenska regija.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

55.
Model uspešnosti zaposlenih in ključni kazalniki uspešnosti podjetja TEHNIOR - Darko Bavdaž s.p.
Jerneja Bavdaž, 2019, magistrsko delo

Opis: Koncept industrije 4.0 povečuje zahteve glede produktivnosti in učinkovitosti procesov v podjetjih, na kar vplivajo tako zmogljivost strojev in naprav kot tudi zaposleni. Njihova aktivna udeležba pri ustvarjanju uspeha podjetja, prevzemanje odgovornosti za opravljeno delo, inovativnost in izkoriščanje lastnih prednosti so le nekatere lastnosti, ki jih poudarjajo novodobni trendi. Z namenom povečanja motivacije, ki pozitivno vpliva na našteto, smo v sodelovanju s podjetjem TEHNIOR ¬– Darko Bavdaž s.p. razvili in implementirali celovit model uspešnosti in učinkovitosti zaposlenih, ki temelji na ocenjevanju in usmerjanju njihovega vedenja. Opredeljujejo ga štirje kazalniki – zavzetost pri delu, način dela, odnos do dela, kontrola kvalitete dela skupine – in kontraproduktivne oblike vedenja. Kazalnike podrobneje definirajo kriteriji, katerih osnova so kritična mesta, definirana s popisom procesov v podjetju. Model je povezan s sistemom finančnega nagrajevanja – določanjem višine stimulacije v plači zaposlenih.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija, poslovni procesi, management človeških virov, model uspešnosti in učinkovitosti
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 226; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

56.
Management človeških virov v podjetjih temelječih na spletnem poslovanju
Laura Kovše, 2019, magistrsko delo

Opis: Človeški viri smo v podjetju obenem cilj in sredstvo. Podjetje ne more obstajati, vsaj ne takšno, ki bi uspevalo dolgoročno, če ne zadovoljuje potreb in želj zaposlenih, prav tako ni podjetja, ki bi lahko obstajalo in delovalo brez ljudi. Tako se morajo managerji in upravljalci v podjetjih zavedati, da je človek proizvodni dejavnik, ki podjetju prinaša dobiček, zato ne smejo v zaposlenih nikakor videti samo stroškov, pač pa najkvalitetnejši vir inovativnosti in idej, znanja, kreativnosti, sposobnosti in ustvarjalnosti za ustvarjanje dodane vrednosti, posledično pa morajo poskrbeti za odlično organiziran management človeških virov. V današnjem tehnološkem napredku podjetja skoraj več ne morejo obstajati brez spletnega poslovanja in uporabe socialnih omrežij. Ravno zaradi teh dveh dejavnikov pa so se funkcije managementa človeških virov, poznanih nekoč, spremenile. V magistrskem delu smo tako ugotavljali, kako in zakaj so se posamezne funkcije preoblikovale in kakšno vlogo imajo pri tem splet in socialna omrežja. Za boljše razumevanje smo razložili, kako je spletno poslovanje sestavljeno in kako ga delimo, ter opisali Facebook, Instagram, Youtube in blog, saj smo si kot cilj zadali, da razložimo poslovanje modernih podjetij tako imenovanih influencerjev, ki prav ta socialna omrežja in platforme uporabljajo kot glavni predmet poslovanja. Ugotovili smo, da je splet preoblikoval funkcije managementa in njihove aktivnosti, da so sedaj veliko bolj digitalno podprte ter da sta e-zaposlovanje in uporaba spleta in tehnologije v namene razvoja in usposabljanja že pravilo in ne izjema. Prav tako smo spoznali, da moderna podjetja, ki temeljijo na poslovanju preko socialnih omrežij, poslujejo drugače kot tradicionalna in imajo drugačen in prilagojen management človeških virov.
Ključne besede: management človeških virov, spletno poslovanje, e-poslovanje, digitalno poslovanje, socialna omrežja
Objavljeno: 16.08.2019; Ogledov: 151; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (756,69 KB)

57.
Človeški viri in industrija 4.0
Matic Kocbek, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrija 4.0 ali četrta industrijska revolucija je pred vrati in je neizbežna, vsaj za organizacije, ki želijo slediti svetovnim trendom tehnologij, digitalizacije in avtomatizacije. Podjetja se morajo konstantno razvijati in slediti tehnoloških trendom, če želijo biti relevantna in ostajati na trgih. V diplomski nalogi predstavljamo zgodovino prvih treh industrijskih revolucij, industrijo 4.0, njene najpomembnejše komponente ter vse ostalo kar prinaša sama četrta industrijska revolucija. Opredeljujemo pomen digitalizacije in njene vplive na poslovno okolje. Na kratko predstavimo pomen samega managementa človeških virov, s kakšnimi izzivi se sooča in kako se na njih odziva, kako poteka razvoj in usposabljanje zaposlenih v organizacijah ter kakšne strategije upravljanja človeških virov poznamo. Opredeljujemo tudi kako se morajo zaposleni prilagajati na nova delovna mesta in okolja, kako digitalizacija vpliva na sama podjetja, kako se preoblikujejo delovna mesta v industriji 4.0, kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti, kako se preoblikuje organizacijska struktura podjetij.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija, management človeških virov, zaposleni in industrija 4.0.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (801,75 KB)

58.
Razvoj koncepta trajnostni management človeških virov
Katja Kovše, 2019, magistrsko delo

Opis: Današnje organizacije se srečujejo z nenehnimi gospodarskimi, družbenimi ter okoljskimi spremembami in izzivi, zato je nujno, da sledijo trajnostnemu razvoju, ki zajema doseganje ciljev na področju gospodarstva, družbe in okolja z namenom, da organizacije ohranjajo svoje bistvo, to je dolgoročno uspešnost. Pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnosti imajo človeški viri, zato je smiselno, da se trajnost vzpodbuja tudi na področju managementa človeških virov. Novonastalo področje trajnostnega managementa človeških virov poudarja, da je dolgoročno ohranjanje človeških virov bistvenega pomena ter vodi v trajno uspešnost organizacije. Osrednji problem koncepta trajnostnega managementa človeških virov pa je, da ni dovolj raziskan in prepoznaven za organizacije. S tem namenom smo s pomočjo strokovnih in znanstvenih člankov področje raziskali, nato pa s pomočjo dosedanje literature poskušali dokazati, da trajnostni management človeških virov pozitivno vpliva na počutje zaposlenih ter na dolgoročno poslovno uspešnost organizacije. Z raziskavami smo potrdili prvo hipotezo, da z ustreznimi funkcijami trajnostnega managementa človeških virov zmanjšujemo negativne učinke na zaposlene. Z drugo hipotezo smo ugotovili, da trajnostni management človeških virov vpliva na dolgoročno uspešnost organizacije, vendar smo jo le delno potrdili, na tem področju je namreč potrebnega še precej raziskovanja. Kako s trajnostnim managementom človeških virov izboljšati dobro počutje zaposlenih in ohraniti dolgoročen obstoj organizacije, predstavlja odprt problem in izhodišče za nadaljnjo raziskovanje. Na koncu smo s pridobljenim znanjem oblikovali model trajnostnega managementa človeških virov, ki je primeren za slovensko okolje in temelji na dolgoročnih ciljih ter pozitivnemu učinku na zaposlene, organizacijo in družbo.
Ključne besede: management človeških virov, trajnostni razvoj, trajnostni management človeških virov, dobro počutje zaposlenih, organizacijska uspešnost
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

59.
Management človeških virov v Evropi, obstaja konvergenca?
Tomaž Jošt, 2019, magistrsko delo

Opis: Evropa je kulturno raznolik kontinent, a hkrati politično in ekonomsko povezan. Prakse managementa človeških virov se od države do države razlikujejo, vendar obstajajo tudi podobnosti. Management človeških virov postaja ključna strateška komponenta za uspeh podjetij, kar kaže na pomembnost razprave o konvergenci in divergenci nacionalnih praks managementa človeških virov v Evropi. Predstavljamo management človeških virov v Evropi in določenih državah. Skozi nalogo želimo raziskati, ali obstaja konvergenca praks managementa človeških virov v Evropi, zato predstavljamo tudi razvoj le-teh. Čeprav na določenih področjih obstaja smerna konvergenca, prihajamo do ugotovitve, da končne konvergence ni mogoče zaznati. Razlike med državami na področju praks managementa človeških virov se niso zmanjšale. Glede izvajanja paradigme visoke učinkovitosti obstajajo različni pristopi v Evropi.
Ključne besede: Evropa, management človeških virov, konvergenca, divergenca
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

60.
Digitalizacija z vidika managementa človeških virov
Biljana Šuša, 2019, magistrsko delo

Opis: Tehnologija, avtomatizacija in umetna inteligenca so pred vrati. Mi smo ljudje, vedno nas nekaj žene naprej. To je šele začetek potovanja, ampak vsekakor smo že naredili začetne korake. Kaj nam prinaša digitalizacija? Boljši jutri ali veliko težav, glede na to, da se osnove uspešnega poslovanja, ki temeljijo na pomembnosti človeških virov, zelo hitro zamenjujejo s pomembnostjo robotizacije in s tem tudi digitalizacije. Po eni strani prinaša zapiranje velikega števila delovnih mest, zamenjava človeških virov z roboti, po drugi strani pa odpiranje novih poklicev in novih delovnih mest, ki so vse bolj navezana na IT sektor (informacijsko tehnološki). Ali se približujemo obdobju, ko se niti ne bomo mogli najesti, če ne bomo računalniško izobraženi? Ali digitalizacija uničuje več delovnih mest, kot jih odpira? Obstaja kakšen način predvidevanja končnega izida? Glede na status delavcev: ali bomo vsi postali samozaposleni? Ali je to konec dela za plačilo ali pa začetek novih in bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki že ustrezajo željam samih delavcev? Na področju usposabljanja: Ali se bomo morali vsi usposobiti kot računalniški inženirji? Katere nove oblike usposabljanja bo zahtevala »digitalna revolucija«? Bomo priča pojavu novih delitev med različnimi kategorijami delavcev? V magistrski nalogi obravnavamo digitalizacijo, industrijsko revolucijo 4.0 ter 5.0 z vidika managementa človeških virov in njene učinke na trg dela, status delavcev, pogoje dela in usposabljanje delavcev. Poudarek je na vprašanju, kaj nam prinaša novo obdobje »digitalne revolucije«. Magistrska naloga je teoretična, empirična raziskava ni izvedena. V magistrski nalogi teoretično predstavljamo digitalizacijo, industrijsko revolucijo 4.0, management človeških virov, učinke digitalizacije na trg dela, pogoje za delo, usposabljanje delavcev. Sklep zajema ključne ugotovitve in misli, ki smo jih pridobili skozi izdelavo magistrske naloge. Za zaključek smo podali subjektivno mnenje o tem, kaj nam prinaša novo obdobje digitalizacije, glede na delavce ter usposabljanje za delo v tem obdobju digitalizacije.
Ključne besede: Ključne besede, digitalizacija, industrijska revolucija 4.0., management človeških virov.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 23; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (63,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici