SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIVI NOVEGA KAPITALSKEGA SPORAZUMA PRI KREDITIRANJU MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V NOVI KBM
Metka Hojs, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetniki, ki so prerasli fazo ustanovitve v svojem življenjskem ciklu in so v fazi razvoja in rasti podjetja, so svoje največje težave pri poslovanju strnili v dve ključni točki. Pri širitvi poslovanja kot prvo težavo navajajo pridobitev ustreznih kadrov. Zanimivo je, da je bil v raziskavi o financiranju MSP v Sloveniji leta 2002 ta problem izpostavljen kot bolj žgoč od pričakovanega, ki bi naj bil največji pri razvoju podjetja, to je financiranje. Podjetniki so težave pri dostopu do virov financiranja postavili šele na drugo mesto. MSP so v Evropi in v Sloveniji izjemen potencial za gospodarstvo. Njihov obstoj in delovanje ob drugih dejavnikih pomembno pogojuje tudi ustrezno finančno okolje in viri financiranja. Dolžniško financiranje v obliki bančnih kreditov je za MSP najbolj dostopen vir kapitala, kljub temu, da je drag in v omejenih količinah. Danes, v času finančne krize in na pragu recesije, so se pogoji za pridobitev bančnih kreditov za MSP še zaostrili. K temu so v določeni meri prispevale tudi spremembe in določila novega kapitalskega sporazuma Basel II ter zahteve evropske direktive CAD3, ki od poslovnih bank zahtevata kapitalsko ustreznost, prilagojeno boniteti komitentov in podrobno opredelitev vseh tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju. Težko bi trdili, da je vpliv Basla II za kreditiranje MSP ugoden. Zaradi individualne presoje tveganosti vsakega bančnega posla posebej, so na slabšem predvsem mlada podjetja in tista s slabimi finančnimi rezultati poslovanja. Kreditiranje MSP je s strani bank ocenjeno kot zelo tvegano, ker vedno obstaja možnost prepletanja podjetniških financ z zasebno porabo. Pri odobravanju kreditov MSP banke izdelajo bonitetno oceno podjetja na osnovi preteklih poslovnih rezultatov ter načrtovanih bodočih poslovnih izidov za najmanj eno leto, pri dolgoročnem kreditiranju pa tudi do pet let. Zelo pomembno je, da podjetnik posreduje bančnemu delavcu čim več informacij o svoji dejavnosti, poslovnih partnerjih in trgih, na katerih posluje ter predstavi bodoče načrte za razvoj in rast podjetja in ponudi ustrezno zavarovanje za predlagani kreditni posel. Evropa na čelu z Evropsko komisijo se zaveda pomena MSP za evropsko gospodarstvo, zato namenja MSP veliko pozornost in milijone evrov finančne pomoči za financiranje obratnega kapitala, za izvajanje mednarodnih poslov, za internacionalizacijo, za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter za okoljevarstvene naložbe. Finančna sredstva so MSP na voljo v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, v obliki subvencij, donacij in garancij ter v obliki jamstev. MSP pa morajo poznati pot do informacij o virih, ki so na razpolago, načine kako do njih dostopati in vedeti kateri so zanje v dani situaciji razvoja podjetja pravi in najugodnejši. Preživetje finančne krize in recesije lahko primerjamo z golim preživetjem v naravi, kjer preživijo samo najboljši. Menim, da bodo to krizo preživela tista MSP, ki bodo imela pravo idejo, jasne cilje, aktivno delovanje, motivirane zaposlene, ki bodo uspela vzpostaviti uspešna partnerstva in najti pravo banko.
Ključne besede: Financiranje, Mala in srednje velika podjetja, Kreditno tveganje, Bančni krediti, Basel II, Kapitalske zahteve, Finančna kriza, Zavarovanje
Objavljeno: 24.11.2009; Ogledov: 1974; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (644,17 KB)

3.
VIRI FINANCIRANJA MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Niko Zagoršek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želel predstaviti pomen, vlogo in razširjenost različnih virov financiranja pri malih in srednje velikih podjetjih. Osredotočil sem se na območje Evropske unije pri čemer sem največji poudarek namenil Sloveniji. V nalogi sem želel ponazoriti primerjavo različnih virov financiranja v Sloveniji in EU. Podjetja si lahko finančna sredstva zagotovijo na različne načine. V osnovi ločimo notranje in zunanje financiranje. Notranje financiranje predstavljajo dobiček, amortizacija in druge kratkoročni denarni tokovi. Zunanje financiranje pa obsega bančne kredite, leasing, factoring, forfeting, državne vire… Vsa podjetja se z vprašanjem financiranja srečajo že ob ustanoviti podjetja in kasneje z razvojem, rastjo in širitvijo dejavnosti. Tako podjetnik že v začetni oziroma razvojni fazi naleti na ovire, ki so posledica predragih finančnih sredstev (zavarovanja, garancije), nezadostne informiranosti in s tem nepoznavanje in nezaupanje do neutečenih virov financiranja. To je vzrok, zaradi katerega se podjetniki malih in srednje velikih podjetij zatekajo k dolžniškim virom financiranja, medtem ko je lastniško financiranje še v začetni razvojni fazi. Pri presoji o višini zadolženosti se podjetniki odločajo o tistih virih sredstev, ki so na podlagi njihove sposobnosti kritja najhitreje dostopna.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: financiranje, mala in srednje velika podjetja, lastniško financiranje, dolžniško financiranje, bančni krediti, leasing
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 1910; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
MODEL PRIDOBIVANJA FINANČNIH SREDSTEV SLOVENSKIH PODJETIJ IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Saša Sveršina, 2010, specialistično delo

Opis: Številna evropska podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja, se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu do financiranja. To ne ogroža samo razvoja podjetij, temveč pogosto predstavlja oviro že za njihovo ustanovitev. Zato je nujno, da se podjetjem zagotovi privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva in s tem rasti v Evropi. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja.V nalogi smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali, kako uspešna so slovenska podjetja pri črpanju sredstev iz skladov Evropske unije.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2730; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
RAZMERJE MED INOVATIVNOSTJO IN USPEŠNOSTJO POSLOVANJA V MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Vesna Ogriz, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo s pomočjo raziskav, temelječih na kvantitativnih podatkih, raziskali povezavo med inovativnostjo in uspešnostjo poslovanja v malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Ugotavljamo, da inovativnost pozitivno vpliva na poslovno uspešnost. Do kolikšne mere se bo to zgodilo, pa je odvisno od mnogih, s strani podjetja bolj ali manj obvladljivih dejavnikov. Med pomembnejšimi vplivnimi dejavniki najdemo starost podjetja, prisotnost razvojne in tržne strategije in njuno povezavo s hitrostjo tržne predstavitve inovacije, način razvoja inovacije ter posebnosti kulture v državi kjer podjetje posluje. Rezultati kažejo, da na podlagi uvedbe inovacije lahko največji pozitivni učinek na poslovanje pričakujejo mlada MSP, ki so inovacijo razvila znotraj podjetja, imajo oblikovano razvojno in tržno strategijo, ki se skladata s številom že obstoječih konkurentov na trgu in delujejo v državi, kjer je stopnja kolektivizma izrazito visoka.
Ključne besede: inovativnost, uspešnost poslovanja, mala in srednje velika podjetja(MSP), inovacija.
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1347; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (326,54 KB)

6.
KREDITIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ NA PRIMERU POSLOVNE BANKE (NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D.)
Katja Hauptman, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem poskušala predstaviti bančne kredite, ki so na voljo malim in srednje velikim podjetjem, skušala sem predstaviti pojem in funkcije kredita. Prav tako sem skušala predstaviti obresti, kot ceno kredita ter analizirati kreditiranje v Novi Ljubljanski banki d.d. Kredit je sredstvo s katerim pridemo do denarja danes, odplačali pa ga bomo v prihodnjosti.Za to moramo plačati ceno kredita- obresti. Banke za vodenje kreditnega postopka ter kreditiranje zaračunavajo obresti ter druge stroške, to predstavlja največji del dohodka bank. Za vsak podjetje je zagotavljanje finančnih sredstev velikega pomena. Podjetja iščejo primerne načine financiranja od samega razvoja dalje. Največkrat se podjetja financirajo z bančnimi krediti. Banka pred odobritvijo kredita, podrobno analizira finančne podatke podjetja, zgodovino poslovanja podjetja in naložbo zaradi katere se želi kredit najeti. Po odobritvi kredita sledi določitev vrste zavarovanja, ki pa je odvisno od ročnosti kredita, kreditne sposobnosti kreditojemalca ter kreditne politike banke. Zavarovanje kredita ne vpliva na odločitev bančnega uslužbenca o odobritvi.
Ključne besede: banka, kredit, obresti, mala in srednje velika podjetja, financiranje, zavarovanje, bančno kreditiranje
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1447; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (406,11 KB)

7.
7. OKVIRNI PROGRAM EVROPSKE UNIJE IN FINANČNE SPODBUDE ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
Nataša Biadov, 2010, diplomsko delo

Opis: Mala in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo tako v slovenskem kot celotnem gospodarstvu Evropske unije. Predstavljajo kar 99 % vseh podjetij in zagotavljajo okrog 75 milijonov delovnih mest. Lahko trdimo, da je podjetništvo gonilna sila inovacij, konkurenčnosti in gospodarske rasti, s tem pa so spodbude za podporo razvoja v srednjih in malih podjetjih kot najbolj dinamičnega dela gospodarstva zelo pomembne. Tega pomena se zaveda tudi Evropska skupnost. Načinov, kako podjetja sledijo aktualnemu gospodarskemu razvoju, je veliko. Slovenskim podjetjem je zaradi njihove majhnosti težko sprejemati strateške odločitve o investicijah v raziskave in razvoj, saj je tveganje preveliko. Za Slovenijo so take spodbude in ukrepi še toliko bolj pomembni, saj po deležu malih in srednje velikih podjetjih zaostajamo za Evropo. Eden izmed manj tveganih načinov za lažje sprejemanje strateških odločitev je sodelovanje v sofinanciranih projektih Evropske unije, skozi okvirni program, program konkurenčnosti in inovacij, program EUREKA, s pridobivanjem sredstev preko strukturnih in kohezijskih skladov,… Evropska skupnost nenehno poudarja, da je potrebno okrepiti znanstvene in tehnološke temelje industrije Skupnosti ter s tem zagotoviti visoko raven konkurenčnosti na mednarodni ravni. Evropski svet je v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 priznal osrednjo vlogo raziskav ter s tem določil nov strateški cilj Evropske unije: postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo. 7. okvirni program ima pomembno vlogo pri doseganju lizbonske strategije. S tem programom želi Evropska skupnost postati vodilni svetovni raziskovalni prostor. Statistični podatki zgovorno kažejo na uspešnost Slovenije v 7. okvirnem programu tako po številu udeležencev kot višini pridobljenih sredstev. V okviru programa se izvajajo razpisi, ki so še posebej namenjeni MSP, saj so ključnega pomena za izvajanje prenovljene lizbonske strategije, gospodarsko rast in zaposlovanje. V Sloveniji obstaja kar nekaj malih in srednje velikih podjetij, ki so bila skozi okvirne programe EU uspešna in tako postala prepoznavna. Eden od takih podjetij je podjetje XLAB d.o.o, ki se zaveda potrebe po stalni inovativnosti in razvoju.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja – MSP, finančne spodbude Evropske Unije, 7. okvirni program, evropski raziskovalni prostor – ERA
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 1384; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (475,64 KB)

8.
MODEL INSTITUCIONALNE PODPORE INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH PODJETIJ V RAZMERAH DINAMIČNEGA SPREMINJANJA GLOBALNE EKONOMIJE
Črt Vedenik, 2011, magistrsko delo

Opis: Poznavanje zgodovine predstavlja osnovno znanje, ki je potrebno za razumevanje sodobnega sveta. Skozi zgodovino smo bili priča vzponom in padcem imperijev ter številnim drugim dramatičnim spremembam, ki so oblikovale svetovno ureditev. Ta ima ključen vpliv tako na vsakodnevno življenje, kot tudi na gospodarstvo, kar obravnavamo v Poglavju 2. Nato se posvečamo globalizaciji, ki ni pojav, značilen za zadnjih 20 let, temveč je prisoten že skozi vso zgodovino. Prinaša določena vprašanja in izzive, kar obravnavamo v Poglavju 3. Sodobna ureditev sveta spodbuja države, da pomagajo tekmovati podjetjem v mednarodni menjavi. Ta vprašanja obravnavamo v Poglavju 4. V Poglavju 5 predstavimo Slovenijo, posebno pozornost pa namenjamo programom institucionalne podpore internacionalizaciji podjetij v Sloveniji. Nekatere izmed teh programov proučimo v Poglavju 6 in podamo nekaj napotkov za nadaljnji razvoj le-teh. V Poglavju 7 pa se znova posvetimo napovedim spreminjajoče se svetovne ureditve, kako naj se ji podjetja prilagodijo in kaj nam prinaša vzpon novega svetovnega reda.
Ključne besede: Ključne besede: svetovna ureditev, mala in srednje velika podjetja, globalizacija, internacionalizacija, institucionalna podpora internacionalizaciji, diplomacija, gospodarska diplomacija, Republika Slovenija, Avstralija, nov svetovni red, strateški trgi.
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 2025; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

9.
TEMELJNI CILJI PODJETJA KOT DEL POLITIKE PODJETJA NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA PRINT-DIVISION D.O.O.
Nina Salapura, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: POVZETEK Dan danes je v Sloveniji vedno več majhnih in srednje velikih podjetij. Proučevano podjetje spada med srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo z digitalnim tiskom. Zaradi konkurence, ki ga ima podjetje, mora svoje znanje in izkušnje nadgrajevati, da bo ves čas v prednosti pred konkurenco. Podjetje bo lahko uspešno poslovalo, če bo imelo dobro zastavljeno vizijo predvsem pa dobro oblikovano politiko podjetja. Diplomski seminar smo pričeli z opredelitvijo teoretičnih izhodišč o tem, kaj je politika podjetja, torej kaj je poslanstvo, smotri, izhodiščni, vmesni in končni ali temeljni cilji. Prav tako smo v prvem delu teoretično proučevali interese zunanjih in notranjih udeležencev ter interesno usklajevanje in izbiro politike podjetja. Nadaljevali smo s kratko predstavitvijo podjetja in njegovo zgodovino. Sledila je ugotovitev in analiza temeljnih ciljev proučevanega podjetja. V zadnjem delu pa smo predstavili predloge za izboljšanje temeljnih ciljev. Ti predlogi so zadrževanje kvalitet, izboljšave na področju logistike in nabave, povečanje prometa podjetja pri obstoječih naročnikih doma in v tujini in pridobivanje novih naročnikov. Podjetju bodo omogočili, da bo uspešno poslovalo in bo vedno korak pred konkurenco. S tem smo tudi prišli do spoznanja, da je dobro oblikovana politika podjetja ključnega pomena za dobro poslovanje proučevanega podjetja. Politika proučevanega podjetja pa vsebuje poslanstvo, temeljne cilije in smotre, ki izhajajo iz vizije tega podjetja.
Ključne besede: Ključne besede: • POLITIKA PODJETJA • POSLANSTVO • SMOTRI • TEMELJNI CILJI • VIZIJA • KONKURENCA • PREDNOSTI IN SLABOSTI • MOŽNOSTI IN NEVARNOSTI • MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA • IZBOLJŠANJE TEMELJNIH CILJEV
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1848; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
ORGANIZACIJA AKTIVNOSTI V ZVEZI S PRIDOBITVIJO NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA
Gordana Jelenko, 2011, diplomsko delo

Opis: Številna slovenska podjetja se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu financiranja. To seveda ogroža razvoj posameznih podjetij. Nujno je, da se zagotovi podjetjem tako privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva kakor tudi dostopnost in poenostavljenost vse dokumentacije, pogojev in meril za vključevanje podjetij v posamezne projekte in črpanje virov financiranja evropskih skladov. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja. Vendar se pogosto zatakne pri slovenskih izvajalcih te politike – finančne podpore, saj z zaostrovanjem kriterijev, nejasnimi in nesmiselno postavljenimi pogoji onemogočajo optimalno in racionalno realizacijo posameznih projektov v podjetjih. V teoretičnem delu naloge smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. Prav tako so predstavljene slovenske institucije, ki razpisujejo ta sredstva ter postavljajo kriterije, pogoje in merila za udeležbo v projektih sofinanciranja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali na kakšne ovire je naletelo podjetje Asistent, d. o. o., pri organizaciji svojega projekta, ki ga je kot podjetje – prijavitelj skušalo realizirati v skladu z odobrenimi resursi, ki so bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Rezultati anketiranja so pokazali, da so zaposleni v podjetju, ki niso bili formalno člani projektne skupine, opravljali večino dela, ki naj bi ga praviloma realizirali člani interdisciplinarne skupine. Vendar jih zaradi prenizke stopnje izobrazbe podjetje ni moglo imenovati v razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa je Javni razpis vplival na večino zaposlenih v podjetju, da so začeli intenzivno razmišljati in se tudi vključevati v različne oblike izobraževanja, z namenom pridobitve višje stopnje izobrazbe, specialističnega naziva ali znanja tujih jezikov.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti.
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 1571; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (907,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici