| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Odziv fiskalne politike na pandemijo COVID-19 v izbranih državah
Žiga Beranič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili odziv fiskalne politike na gospodarske posledice, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Na kratko opredelimo fiskalno politiko s teoretičnega vidika, nadalje pa preučimo vplive, ki jih je imela pandemija, zlasti na rast gospodarstva, brezposelnost in javne finance. Ekonomske posledice pandemije na države po svetu niso bile simetrične, do razlik je prihajalo tudi znotraj samih držav, pri čemer je imela ključno vlogo struktura samega gospodarstva. Države in regije, bolj odvisne od storitvenega sektorja, ki za poslovanje zahteva medosebne stike, so zaradi pandemije utrpele večjo škodo. Pri fiskalnih ukrepih smo se osredotočili na izbrane države, in sicer na Slovenijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Združeno kraljestvo in ZDA. Ugotovili smo, da je bil odziv fiskalne politike za blažitev posledic pandemije COVID-19 enormen, vendar se je ta med državami razlikoval, tako po intenziteti kot tudi načinu. Ugotovili smo, da je Slovenija utrpela manjšo gospodarsko škodo kot druge države EU, ob tem pa je v pandemičnih letih 2020 in 2021 imela več javnofinančnih izdatkov kot druge države EU.
Ključne besede: fiskalna politika, javne finance, makroekonomija, pandemija, COVID-19.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 36; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočju
Nino Planinšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Ključne besede: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 217; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Keynesianizem in ekonomska arhitektura Evropske unije
Marjan Senjur, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Sedanja ekonomska arhitektura Evropske unije sloni na treh institucionalnih temeljih: enotnem evropskem trgu, denarni uniji s skupno valuto evro in javno-finančni stabilnosti, opredeljeni v Paktu stabilnosti in rasti. Avtor proučuje, v kolikšni meri so te institucije povezane s keynesiansko ekonomsko teorijo. Njegova ugotovitev je, da ekonomska arhitektura EU ni oprta na keynesiansko, temveč na neoklasično ekonomsko teorijo. Slednjo je bilo mogoče povzeti v tako imenovani washingtonski konsenz, ki se je v primeru EU uporabil kot bruseljski konsenz.
Ključne besede: makroekonomija, ekonomska politika, keynesianizem, EU, Evropska unija, denarne unije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 730; Prenosov: 45
URL Povezava na celotno besedilo

4.
The banking sector and macroeconomic indicators: some evidence for Hungary and Poland
Mejra Festić, Jani Bekő, 2008, strokovni članek

Opis: Exposure to macroeconomic risk factors across banks is a source of systemic risk that influences the performance of the banking sector. In this paper, we present some evidence of macroeconomic indicators affecting the NPL ratio in Hungary and Poland. We have shown that the improvement of economic conditions, measured by real GDP growth, positively influenced the banking sector performance of both economies. In addition, increasing depreciation of nominal exchange rates accelerated the NPL ratio in Hungary as well in Poland.
Ključne besede: gospodarstvo, gospodarska rast, posojila, tveganje, bančništvo, makroekonomija, indikatorji, Madžarska, Poljska
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 527; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
Emerging economies crises : lessons from the 1990's
Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, Nataša Špes, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The paper examines the financial crises of the 1990s. They represent a new kind of crises, as they do not seem to conform to the so-called first generation and second generation literature on currency crises. The outburst of the Asian crises brought a new challenge for economic policy. The attention has been placed on the self-fulfilling character of the speculative attacks and microeconomic weaknesses. The first part of the paper reviews the recent theoretical literature on financial crises, the second part addresses some lessons for emerging economies. The authors consider the policies to manage financial crises and reduce the risks associated with them.
Ključne besede: finance, krize, preventiva, makroekonomija, finančni instrumenti, finančno odločanje, ekonomija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 598; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici