SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAJEMANJE IN OBDELAVA SIGNALOV PRI ELEKTRONSKEM KOMPASU
Marko Šparakl, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo realizirali elektronsko kompenziran kompas. Na začetku smo podali vse pojme, ki jih moramo poznati za izdelavo kompasa. Nato smo opisali senzorje za merjenje magnetnega polja ter MEMS pospeškometer, s pomočjo katerega izračunamo nagib kompasa. V nadaljevanju smo predstavili še delovanje elektronsko kompenziranega kompasa, ter postopek pretvorbe izmerjenih komponent ZMP in kota nagiba v vodoravne komponente. Signale magnetnega senzorja smo zajemali z AD pretvornikom, ki je integriran v mikrokrmilniku. Težava pri zajemanju teh signalov je v tem, da vsebujejo šum in nedeterminirano preostalo napetost, ki je za faktor 10-krat večja od koristnega signala. Internemu AD pretvorniku smo z metodo prevzorčenja in decimacije izboljšali ločljivost iz 12 na efektivnih 16 bitov. Dobljene signale pa smo filtrirali še z nizkopasovnim digitalnim Butterworthovim filtrom 2. reda. Da bi se prepričali o učinkovitosti te metode smo za referenco uporabili zunanji 16 bitni AD pretvornik, ter rezultate primerjali še s precizijskim digitalnim instrumentom.
Ključne besede: elektronsko kompenziran kompas, magnetometer, MEMS pospeškometer, prevzorčenje in decimacija, povečanje ločljivosti AD pretvornika, digitalna obdelava signalov
Objavljeno: 25.03.2009; Ogledov: 1848; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (12,69 MB)

2.
MODELIRANJE DINAMIKE VOŽNJE Z ANALIZO MULTIMODALNIH PODATKOV O DELOVANJU VOZILA
Tom Marn, 2016, diplomsko delo

Opis: Za komunikacijo z računalnikom v vozilu se pojavlja vedno več aplikacij in naprav, ki zahtevajo branje podatkov preko standardiziranega priključka. Kadar je to edina dovoljena ali mogoča poveza za zbiranje telemetričnih podatkov, naletimo na problem, ko zajeti podatki niso v želeni resoluciji ali razpoložljivi, kot zahteva njihova nadaljnja uporaba. V diplomski nalogi smo predlagali, kako priti do večje ločljivosti podatka o hitrosti vozila, kot je ločljivost, ki ustreza standardu ISO 15031-5 ali SAE J1939-71. Razvili smo merilni modul s pospeškometrom, žiroskopom in magnetometrom. S Kalmanovim filtrom smo združili senzorske podatke in jih povezali s podatki, zajetimi iz avtomobilskega računalnika. Tako smo nekoliko izboljšali ločljivost. Rezultate smo statistično potrdili z 30 krajšimi in 31 daljšimi vožnjami, na katerih smo ocenjene hitrosti in prevožene poti primerjali z referenčnimi podatki.
Ključne besede: modeliranje dinamike vožnje, Kalmanov filter, OBD, pospeškometer, žiroskop, magnetometer
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 385; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

3.
Digitalni navigacijski instrument z dolgo avtonomijo
Gregor Hudin, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen priročni digitalni navigacijski instrument, ki omogoča prikaz strani neba, časa, nadmorske višine in temperature. Njegov uporabniški vmesnik vsebuje le eno tipko, piskača in 12 digitalnih barvnih svetlečih diod. Omogočena je serijska komunikacija z računalnikom, konfiguriranje instrumenta prek krmilnih sporočil ter prikaz izmerjenih podatkov na računalnik. Razvili, sestavili in sprogramirali smo prototip instrumenta ter z meritvami preverili pravilnost njegovega delovanja.
Ključne besede: navigacija, digitalni instrument, vgrajeni sistem, senzor temperature in tlaka, magnetometer
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 124; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (6,63 MB)

4.
Intuitivno vodenje robotske roke s kretnjami
Domen Ulbl, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Pomembno področje razvoja v robotiki so novi pristopi k učenju robotov, ki bi njihovo uporabo približali ljudem brez strokovnega znanja iz robotike. V Projektnem delu je predstavljen princip vodenja robotske roke na podlagi kretenj rok uporabnika. Za zajem kretenj rok smo izbrali senzorski zapestnici Myo Armband, ki nam nudita meritve pospeška, kotne hitrosti in smeri magnetnega polja, iz katerih algoritem senzorske fuzije izračuna orientacijo v prostoru. V projektu smo predstavili možno teoretično razlago algoritma združevanja meritev za pridobivanje orientacije. Na podlagi informacije o orientaciji obeh zapestnic smo razvili kinematični model človeške roke in ga simulirali v simulacijskem programu V-REP. Algoritem vodenja s pomočjo kretenj in kinematičnega modela človeške roke smo preizkušali na simulaciji robotske roke Kinova Mico. Rezultate simulacije vodenja robotske roke s kretnjami smo predstavili v obliki videa.
Ključne besede: C++, kinematika, Kinova, kretnje, Mico, magnetometer, Myo Armband, pospeškometer, simulacija, robotska roka, vodenje, žiroskop
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 159; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici