| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
SINTEZA NANODELCEV ZLITIN (Cr, Cu)Ni S SOL-GEL METODO IN OBLAČENJE DELCEV
Sabina Markuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je sinteza nanodelcev zlitin (Cr, Cu)Ni s sol-gel metodo in oblačenje teh delcev. Sintetizirali smo Cr1-xNix in Cu1-xNix magnetne nanodelce z različnimi množinskimi sestavami: Cr1-xNix (x= 0.95, 0.90, 0.80, 0.75, 0.70, 0.65, 0.60), Cu1-xNix (x= 0.70, 0.675, 0.65). Po staranju in sušenju smo vzorce pod različnimi pogoji toplotno obdelali v peči BOSIO, nato pa še toplotno homogenizirali in reducirali v cevni peči (850 °C, 12 h) v redukcijski atmosferi H2./Ar. Nanodelce Cu1-xNix pri katerih smo za razliko od nanodelcev Cr1-xNix, dosegli primerno Curiejevo temperaturo (TC) smo izluževali iz silike z raztopinami NaOH, različnih množinskih koncentracij. Nato smo izlužene nanodelce Cu1-xNix »oblekli« v primeren surfaktant (oleilamin) in oblečene nanodelce dispergirali v ustreznem topilu. Toplotno obdelanim, homogeniziranim in reduciranim nanodelcem zlitin (Cr, Cu)Ni smo z uporabo modificirane termogravimetrične analize (TGA) določali Curiejevo temperaturo, saj smo zaradi možne aplikacije v medicini (magnetna hipertermija) želeli sintetizirati nanodelce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Sintetizirane vzorce smo kvalitativno analizirali tudi s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), izlužene in dispergirane vzorce pa smo dodatno analizirali še z DLS (dinamično sipanje svetlobe), s pomočjo katerega smo določili zeta potencial in velikost nanodelcev, FTIR in TEM, s pomočjo katerih smo določali prisotnotnost silike.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, termična obdelava, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1046; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

22.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NEKATERIH MIKRO- IN NANONOSILCEV ZA IMOBILIZACIJO ENCIMOV
Gordana Hojnik Podrepšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva sklopa, v katerih smo razširili dosedanje raziskave na področju priprave magnetnih nanodelcev, njihove funkcionalizacije in imobilizacije encimov na tako pripravljene mikro- in nanonosilce. Osrednji cilj disertacije je priprava magnetnih nanodelcev z metodo obarjanja ali koprecipitacije železovih (II) in železovih (III) ionov v alkalnem mediju, funkcionaliziranih s hitozanom po treh različnih metodah; metodi mikroemulzije, suspenzijske zamreževalne tehnike in kovalentne vezave. Podrobna karakterizacija tako pripravljenih nosilcev je bila izvedena s pomočjo presevne elektronske mikroskopije, vrstične elektronske mikroskopije, rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem laserske svetlobe, laserskim granulometrom in merjenjem specifične magnetizacije. Tako smo opazovali morfologijo in lastnosti magnetnih nosilcev. Površinsko funkcionalizacijo s hitozanom za doseganje višje funkcionalnosti smo potrdili s pomočjo energijskodisperzijske spektroskopije, termične analize, potenciometrične titracije in s Fourierevo transformacijo. Z mikrobiološkim testiranjem je bil določen vpliv magnetnih mikro- in nanonosilcev na rast mikrobnih kultur. Nadalje smo magnetne mikro- in nanodelce, prevlečene s plastjo hitozana, uporabili kot nosilce za imobilizacijo holesterol oksidaze (EC 1.1.3.6). S spreminjanjem različnih pogojev, kot so koncentracija encima, koncentracija in vrsta mrežnega povezovalca glutaraldehida ali pentaetilen heksamina ter hitrost stresanja, smo ugotovili, kako se spreminja učinkovitost imobilizacije encima ter kolikšen delež aktivnosti se pri tem ohrani v primerjavi s prostim encimom. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze smo določili z reakcijo oksidacije holesterola. Optimalni reakcijski pogoji imobilizacije holesterol oksidaze na magnetne mikro- in nanonosilce so bili doseženi pri koncentraciji encima 1 mg/mL ob uporabi 0,02 M pentaetilenheksamina kot mrežnega povezovalca. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 79,03 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane holesterol oksidaze pri ponovni uporabi dobra. V drugem sklopu je opisana priprava zamreženih encimskih skupkov iz encima celulaze (EC 3.2.1.4). Postopek priprave zamreženih encimskih skupkov vključuje dva pomembna koraka, in sicer obarjanje encima z dodatkom obarjalnega reagenta in zamreženje encimskih molekul z glutaraldehidom. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji glutaraldehida 0,0625 % (v/v) in uporabi etanola kot obarjalnega reagenta. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov smo določili z reakcijo hidrolize celuloze. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 93,95 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane celulaze pri ponovni uporabi dobra.
Ključne besede: magnetni nanodelci, imobilizacija encimov, hitozan, holesterol oksidaza, celulaza, zamreženi encimski skupki.
Objavljeno: 16.09.2015; Ogledov: 1458; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

23.
24.
Magnetni nanodelci na osnovi zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji
Janja Stergar, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu smo obravnavali sintezo in karakterizacijo nanodelcev zlitin NiCu in NiCr za uporabo v samoregulativni magnetni hipertermiji. V prvem delu smo pripravili zlitine NiCu in NiCr s tremi različnimi sinteznimi postopki: mehansko mletje, sinteza s pomočjo mikroemulzij in sol-gel metoda, pri čemer smo preučevali reakcijske pogoje posamezne sinteze. Sledila je karakterizacija pridobljenih zlitin s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, transmisijske elektronske mikroskopije, magnetnih meritev, meritev Curiejeve temperature in kalorimetričnih meritev. S pomočjo mehanskega mletja smo uspeli sintetizirati zlitine NiCu in NiCr, z različnimi sestavami, v inertni atmosferi dušika. Kot rezultat smo dobili superparamagnetne nanodelce, njihova ocenjena velikost je okrog 14 nm za NiCu in 11 nm za NiCr. Pomerjene vrednosti Curiejevih temperatur rastejo z naraščanjem vsebnosti niklja. Vzorca sestave Ni72Cr28 in Ni72.5Cu27.5 imata Curiejevo temperaturo, ki je v območju od 42 °C do 46 °C, kar ustreza uporabi v magnetni hipertermiji. Pod vplivom zunanjega izmeničnega magnetnega polja se delci zelo dobro odzivajo. Dosežene stacionarne temperature so prav tako v območju uporabe v magnetni hipertermiji. S pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije smo ugotovili, da je porazdelitev velikosti delcev široka, da so sintetizirani nanodelci sestavljeni iz večjih agregatov, da so nehomogeni, kar pripisujemo posledicam mehanskega mletja. S pomočjo mikroemulzijske metode smo sintetizirali nanodelce zlitin NiCr in NiCu, ti imajo ožjo porazdelitev velikosti, vendar pa so nehomogeni, saj so oksidacijski potenciali kovin različni in dobimo tako imenovano "core-shell" strukturo. Homogenizacija pri zlitinah NiCr ni bila uspešna, medtem ko smo zlitine NiCu uspeli ustrezno prevleči z 10 nm plastjo silike oziroma smo jih vgradili v matrici NaCl, da smo preprečili aglomeracijo med samo homogenizacijo. Homogenizacija pri zlitinah NiCu je bila uspešna, kar kaže Curiejeva temperatura. Specifična magnetizacija za oblečene delce je veliko manjša kot za neoblečene, kar je posledica diamagnetne prevleke SiO2, vendar pa lahko to prevleko poljubno tanjšamo oziroma odstranimo s pomočjo raztopine NaOH, prav tako lahko odstranimo tudi matrico NaCl. Vzorcem smo določili še specifično absorpcijsko hitrost (SAR), ki narašča z naraščajočim magnetnim poljem. Sol-gel metoda se je izkazala kot najuspešnejša za sintezo zlitin NiCu z različnimi sestavami, saj smo kot rezultat dobili okrogle monodisperzne nanodelce. Pripravili smo homogene zmesi kovinskih oksidov v SiO2 matrici s kalcinacijo prekurzorjev v gelu in naknadno homogenizacijo in redukcijo produkta v cevni peči v inertni atmosferi Ar/H2. Velikost delcev, ocenili smo jo s pomočjo Sherrerjeve formule, magnetnih meritev in s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije, je znašala okrog 16 nm. S pomočjo raztopine NaOH in hidrazina smo SiO2 uspešno izlužili. Curiejeve temperature vzorcev naraščajo z naraščajočo vsebnostjo niklja in so v okviru predvidenih temperatur za uporabo v magnetni hipertermiji. Tudi vrednosti magnetizacije in temperaturni odziv v kalorimetru rasteta z naraščajočo vsebnostjo niklja.
Ključne besede: magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, mehansko mletje, mikroemulzijska metoda, sol-gel metoda, silika, magnetna tekočina
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1935; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

25.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV ŽELEZOVIH OKSIDOV S PREVLEKO IZ ZLATA
Mateja Arnuš, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza magnetitnih (Fe3O4) oziroma maghemitnih (γ–Fe2O3) magnetnih nanodelcev s postopkom soobarjanja, sinteza nanodelcev silike po Stöberjevi metodi in poskus oblačenja teh delcev s prevleko iz zlata. Nanodelci zlata namreč zagotavljajo primerno površino, na katero se lahko pripenjajo različne zdravilne učinkovine za zdravljenje rakavih obolenj. Pri sintezah železovih oksidov smo spremljali vpliv vrste železovih soli na lastnosti nanodelcev. Pri nanašanju prevleke iz zlata smo zasledovali uporabo različnih reducentov, čas redukcije in količino dodanega HAuCl4. Za kvalitativno karakterizacijo sintetiziranih produktov in prevleke smo uporabili rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) smo opazovali spreminjanje velikosti, polidisperznega indeksa in zeta potenciala nanodelcev silike. Vezavo posameznih funkcionalnih skupin na nanodelce železovih oksidov smo spremljali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo določili morfologijo sintetiziranih nanodelcev in opazovali uspešnost vezave prevleke iz zlata.
Ključne besede: metoda soobarjanja, magnetni nanodelci γ–Fe2O3/Au, silika, površinska obdelava, biomedicinske aplikacije
Objavljeno: 10.09.2013; Ogledov: 1838; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

26.
SINTEZA Mg 1+x Fe 2-2x Ti x O 4 NANODELCEV S SPREMENLJIVO CURIEJEVO TEMPERATURO
Barbara Petovar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza Mg1+xFe2-2xTixO4 nanodelcev z različnimi sestavami po dveh različnih postopkih; s sol-gel metodo in mehanokemijsko metodo. Vzorce, sintetizirane po sol-gel postopku, smo naknadno različno termično obdelali. Drugo vrsto vzorcev smo sintetizirali z različno dolgo trajajočim mehanskim mletjem v mlinu. Na koncu smo vse vzorce analizirali na rentgenskem praškovnem difraktometru (XRD) in jim z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) določili Curiejeve temperature. Rezultati kažejo, da pri sintezah nismo dobili delcev s popolno Mg1+xFe2-2xTixO4 sestavo. Analize na rentgenskem praškovnem difraktometru so pokazale, da je v vzorcih prisoten hematit. Pri primerjavi difraktogramov večih vzorcev smo ugotovili, da termična obdelava vzorcev z višjimi temperaturami in vmesnim mletjem zmanjšuje vsebnost hematita v vzorcih, saj so sintetizirani delci večji in bolj homogeni, vendar nimajo želene sestave. Za želeno dobro homogeno sestavo glede na vhodne količine reaktantov bi bila tako potrebna še nadaljnja termična obdelava vzorcev. Na koncu smo vzorcem določili še Curiejeve temperature. Ugotovili smo, da imajo sintetizirani vzorci visoke Curiejeve temperature. Vzorci, sintetizirani z mehanokemijsko metodo, imajo nižje Curiejeve temperature kot vzorci, sintetizirani s sol-gel metodo. Za dosego ustrezne Curiejeve temperature magnetnih nanodelcev, torej za uporabo teh v hipertermiji, je potrebna nadaljnja kemijska obdelava vzorcev.
Ključne besede: magnetni nanodelci, sol-gel metoda, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, hipertermija
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1521; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

27.
SOL-GEL SINTEZA Cu-Ni NANODELCEV S TERAPEVTSKO PRIMERNO CURIEJE-VO TEMPERATURO
Nina Osenjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati CuNi nanodelce z različnimi sestavami (Cu30Ni70, Cu32,5Ni67,5, Cu35Ni65, Cu37,5Ni62,5 in Cu40Ni60) s sol-gel metodo. Sintetizirane vzorce smo po sušenju in staranju izpostavili termični homogenizaciji v cevni peči pri 850 °C, 24 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Vzorcu, ki je pokazal najboljše lastnosti in primerno Curiejevo temperaturo smo izluževali (spirali) matrico iz silike s pomočjo raztopine NaOH ob prisotnosti različnih reducentov (askorbinska kislina, hidrazin). Z uporabo termogravimetrične analize (TGA) smo določali Curiejevo temperaturo (Tc) CuNi nanodelcev v vzorcih z različnimi sestavami. Želeli smo dobiti delce s primerno Curiejevo temperaturo, kateri bodo uporabni v magnetni hipertermiji. Rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo uporabili za kvalitativno fazno analizo vzorcev. Z infrardečo spektroskopijo smo določali vsebnost silike v vzorcih pred in po spiranju. Rezultati so pokazali, da se temperatura (Tc) znižuje z manjšanjem vsebnosti Ni v vzorcu. Pri spiranju silike, pa je IR analiza pokazala, da ima vzorec, ki je bil najdlje izpostavljen alkalnemu mediju in hidrazinu, najmanj silike, ki obdaja delce.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, silika, Curiejeva temperatura, rentgenska praškovna difrakcija.
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1896; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

28.
SINTEZA CuNi NANODELCEV S SOL GEL METODO
Janja Klakočer, 2012, diplomsko delo

Opis: Magnetni nanodelci baker-nikelj (CuNi) zlitine z različnimi sestavami so bili pripravljeni v procesu, ki vključuje štiri korake: priprava začetnega prekurzorja v SiO2 matrici s sol gel metodo in naknadno dekompozicijo, toplotno obdelavo in redukcijo. Redukcija ima dva namena, prvi je redukcija mešanih CuNi oksidov do CuNi zlitine, drugi pa je homogenizacija nanodelcev CuNi zlitine v redukcijski atmosferi. Rentgensko praškovno difrakcijo smo uporabili za kvalitativno analizo in oceno velikosti CuNi nanodelcev. S transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) smo pregledali morfologijo sintetiziranih vzorcev. Z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) pripravljenih CuNi nanodelcev. Rezultati z modificirano TGA analizo kažejo, da Curiejeva temperatura raste z vsebnostjo Ni v vzorcu po termični obdelavi v cevni peči pri 850°C v redukcijski Ar/H2 atmosferi, kar potrjuje naša pričakovanja. Cilj diplomskega dela je bil sintetizirati magnetne nanodelce CuNi v SiO2 matrici, ki imajo primerne magnetne lastnosti in Curiejevo temperaturo okoli 42°C, ki je optimalna temperatura za propad rakavih celic. Taki magnetni nanodelci so samoregulativni in se lahko uporabljajo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, Curiejeva temperatura, sol gel metoda
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 2073; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

29.
SINTEZA NANODELCEV CrNi Z MIKROEMULZIJSKO METODO
Sabina Markuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza nanodelcev CrNi z mikroemulzijsko metodo. V območju stabilnosti mikroemulzij v ternarnem diagramu (voda/CTAB, n-butanol/izooktan) smo izbrali dve točki z različnimi masnimi deleži (20/40/40 in 20/50/30) in v teh dveh točkah sintetizirali CrNi magnetne nanodelce z različnimi sestavami: Cr1-xNix (x=0.7, 0.8, 0.9), pri čemer smo kot reducent uporabili NaBH4. Delce smo najprej termično obdelali s pomočjo termoanaliznega sistema TGA-SDTA v N2 atmosferi pri 500 ° C z namenom njihove homogenizacije. Zaradi možne aplikacije v medicinske namene (magnetna hipertermija) smo želeli pridobiti delce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Delce smo v ta namen še dodatno homogenizirali v cevni peči pri temperaturi 900°C, 12 ur, v redukcijski atmosferi (Ar/H2). S tem smo hkrati želeli preprečiti oksidacijo delcev. Vzorce smo kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo termogravimetrične analize (TGA) smo vzorce segreli na 500 °C in jim s prirejeno TGA aparaturo določili Curiejevo temperaturo (Tc).
Ključne besede: mikroemulzija, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, termična obdelava, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2044; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

30.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA CuNi NANODELCEV S SILIKATNO PREVLEKO
Olivija Plohl, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza magnetnih CuNi nanodelcev določenih sestav z metodo soobarjanja v reverznih micelah znotraj stabilnih mikroemulzij. Nanodelce, ki so pokazali najboljšo dispergiranost in homogenost, smo uporabili v nadaljevanju za površinsko obdelavo magnetnih delcev. Namen silikatne prevleke, s katero smo prevlekli delce, je preprečevanje aglomeracije in rasti zrn ter služi hkrati kot biokompatibilna zaščitna plast, ki omogoča uporabo magnetnih nanodelcev v medicinske namene. Z uporabo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) smo določili velikost delcev, sintetiziranih iz vodnih faz z različno koncentracijo kovinskih prekurzorjev. Koncentracijo, pri kateri smo dobili najugodnejše rezultate, smo uporabili za nadaljnje sinteze, kjer smo spreminjali sestavo posameznih faz ali pa smo spremljali vpliv ostalih komponent. Magnetni nanodelci, ki so pokazali najboljši polidisperzni indeks ter primerno velikost delcev, so bili pozneje oblečeni s prevleko iz silike ter tudi termično modificirani. Nanodelce CuNi smo poskusili obleči tudi s srebrom, vendar smo dobili heterogeno zmes srebrovih in CuNi nanodelcev. Vzorce smo kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo termogravimetrične analize smo jim določili Curie-jevo temperaturo (Tc). Dispergiranost in velikost ter porazdelitev velikosti delcev smo merili z dinamičnim laserskim sipanjem svetlobe (DLS). Morfologijo vzorcev smo preučili s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Curie-jeva temperatura sintetiziranih vzorcev je odvisna od parametrov sinteze. S spreminjanjem teh parametrov lahko vplivamo na končne velikosti delcev. Z oblačenjem teh delcev s siliko smo preprečili aglomeracijo med termično homogenizacijo in dosegli primerno Curiejevo temperaturo (Tc) za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: kemijsko soobarjanje, reverzne micele, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, oblačenje nanodelcev
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1645; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici