| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 449
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba kratkega vprašalnika za merjenje dimenzij osebnosti po teoriji velikih pet v varstvoslovju
Natalija Žarn, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je proučiti merske karakteristike kratkega vprašalnika za merjenje osebnostnih lastnosti po modelu velikih pet v varstvoslovju ter primerjati študente Fakultete za varnostne vede in detektive Republike Slovenije v osebnostnih lastnostih. Zbiranje podatkov je potekalo v več valovih, in sicer med letoma 2018 in 2020. Preverjanje psihometričnih karakteristik vprašalnika z dodatnimi šestnajstimi trditvami pokaže dobro veljavnost in ustrezno zanesljivost merskega instrumenta. Tudi test-retest zanesljivost je ustrezna. Primerjava študentov in detektivov v osebnostnih lastnostih pokaže, da se ne razlikujejo v nevroticizmu, se pa razlikujejo v vestnosti. Zanimala nas je tudi povezanost med prvim in drugim merjenjem vprašalnika pri študentih Fakultete za varnostne vede, saj so nekateri študenti vprašalnik izpolnili dvakrat v razmiku štirinajstih dni. Pri skoraj vseh vrednostih Pearsonovega koeficienta smo opazili visoko/močno povezanost, kar pomeni, da obstaja povezanost med prvo in drugo meritvijo vprašalnika.
Ključne besede: magistrska dela, kratki vprašalnik, dimenzije osebnosti, teorija velikih pet, varstvoslovje
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Uporaba empirično nepreverjenih metod in tehnik v praksi sodnih izvedencev psihologov v Sloveniji
Tjaša Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodno izvedenstvo po svetu in zlasti v Sloveniji je predmet debate v strokovni skupnosti. Gre za novo področje, ki še nima izoblikovanih zavezujočih standardov in pravil, ki bi zagotavljala zadostno dokazno vrednost izvedenskih mnenj. Sodni izvedenci psihologi za izdelavo mnenj uporabljajo različne psihološke teste, ki jim pomagajo oceniti posameznikovo osebnost, a ti testi so bili zvečine ustvarjeni za klinično diagnostiko, ki ne zadošča zahtevam sodnega ocenjevanja osebnosti, saj je premalo zanesljiva in veljavna. V grobem se testi delijo na objektivne teste osebnosti in nestrukturirane projekcijske teste. Ker verodostojne študije kažejo, da projekcijski testi raziskovalno niso potrjeni, se pojavlja vprašanje legitimnosti njihove uporabe v sodnih namenih, kjer se odloča o posameznikovi usodi in življenju njegovih bližnjih. Kljub temu so projekcijski testi v Sloveniji, kot kažejo ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, dokaj pogosti pri sodnem ocenjevanju osebnosti, kar je posebnost naše države. V izvedeni raziskavi smo ugotovili tudi, da sodni izvedenci v Sloveniji uporabljajo psihološke teste, ki niso dokazano zanesljivi za uporabo v sodne namene. Ugotovili smo, da sodni izvedenci v primerjavi z izvedenci v državah z razvito sodno psihologijo uporabljajo bistveno več nestrukturiranih (projekcijskih) testov. V kazenskih zadevah je uporaba empirično nepotrjenih testov pogostejša kot v civilnih. Raziskave v tujini kažejo, da se je v teku desetletij v razvitejših državah uporaba spornih projekcijskih tehnik pri sodnem ocenjevanju osebnosti bistveno zmanjšala, v Sloveniji pa tega ni opaziti. Slednje sproža dvome v verodostojnost psiholoških izvedenskih mnenj, ki so, kot kaže uporaba vprašljivih testov, utemeljena bolj na kvaziznanstvenih prepričanjih kot na znanstvenih ugotovitvah.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihologija, forenzična psihologija, izvedenska mnenja, psihološki testi, magistrska dela
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Analiza programov deradikalizacije v Evropi in možnosti implementacije v Sloveniji
Natalija Mrazovič-Kavaš, 2021, magistrsko delo

Opis: Čeprav sta proučevanje deradikalizacije in odvračanje od radikalizacije relativno novi, je v zadnjih nekaj desetletjih veliko držav Evropske unije oblikovalo programe za obravnavo naraščajoče grožnje ekstremizma in radikalizacije – tako z verskega kot s političnega vidika. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in z njo radikalizirane posameznike in skupine, predstavlja enega izmed večjih varnostnih izzivov v sodobni družbi, prav tako se dojema za eno izmed večjih naraščajočih groženj Evropski uniji. Številni strokovnjaki in raziskovalci so v okviru preprečevanja pojavnih oblik in negativnih posledic začeli razvijati preventivne ukrepe, med drugim tudi z deradikalizacijo. To vodi do številnih vprašanj: ali se sedanji programi deradikalizacije uporabljajo za radikalizirane posameznike, ali so pri tem potrebni različni pristopi in ali bi ti programi pripomogli k ponovni vključitvi posameznika nazaj v družbo. Obstaja precej nesoglasij glede tega, ali so takšni programi učinkoviti ukrepi za reševanje problema in kateri so ključni sestavni deli takšnega programa. Zato sta proces deradikalizacije in njen uspeh ključnega pomena za varnost na socialni, nacionalni in mednarodni ravni. V magistrskem delu so bili izbrani programi, ki so jih razvile evropske države, in sicer Nemčija, Nizozemska in Švedska, v delu se je poskušalo najti čim več podobnosti in razlik med njimi. Prav tako je bila narejena primerjava ugotovitev intervjujev slovenskih strokovnjakov z varnostnega področja. Ker Slovenija svojega programa deradikalizacije nima, se je v magistrskem delu poskušalo s pomočjo opravljenih intervjujev in analize programov evropskih držav najboljše prakse implementirati na raven države.
Ključne besede: magistrska dela, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, deradikalizacija
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Poznavanje novih psihoaktivnih substanc in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo
Katarina Slapnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Nove psihoaktivne substance (v nadaljevanju NPS) so navadno opredeljene kot snovi v čisti obliki ali pripravku, ki jih mednarodne konvencije o nadzoru drog ne urejajo, vendar lahko predstavljajo nevarnost za javno zdravje. Njihovi uporabniki eksperimentirajo s sintetičnimi kanabinoidi, sintetičnimi katinoni, fenetilamini, piperazini, snovmi na osnovi rastlin, sintetičnimi opioidi, novimi benzodiazepini … Gre za snovi, ki še dandanes niso povsem razumljene, kar predstavlja težavo, tako njihovim uporabnikom, kot tudi zdravstvenim delavcem, oblikovalcem politik in posledično celotni družbi. Za namene magistrske naloge smo v januarju 2021 med prebivalci Slovenije izvedli raziskavo o poznavanju NPS in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo, poleg tega pa opravili tudi intervju s koordinatorjem testiranja, Slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt, Markom Verdenikom. Ugotovili smo, da splošna javnost ne ve prav dosti o novih snoveh. Več kot polovica anketiranih sicer pozna izraza NPS oz. dizajnerske droge, vendar pa do težav prihaja pri poznavanju podrobnejših dejstev o teh substancah. Rezultati raziskave so pokazali, da mlajši anketiranci, v primerjavi s starejšimi, bolj verjetno poznajo omenjena termina, prav tako pa termina bolj verjetno poznajo višje izobraženi. Zanimalo nas je tudi, ali je uživanje psihoaktivnih substanc, kot so tobak, alkohol, konoplja, ekstazi in kokin, povezano s poznavanjem učinkov NPS. Izkazalo se je, da tisti, ki pogosteje uživajo tobačne izdelke, več vedo o učinkih novih substanc, uživanje ostalih psihoaktivnih substanc, pa na poznavanje ni imelo vpliva. Pozornost smo namenili še razširjenosti NPS v Sloveniji in prišli do zaključkov, da uporaba teh snovi pri nas ni zelo razširjena, a kljub temu, nevarnosti, ki jo nove droge prinašajo, ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: prepovedane substance, psihoaktivne substance, dizajnerske droge, sintetične snovi, negativni učinki drog, magistrska dela
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Spletno postopanje med zaposlenimi v Sloveniji
Ester Doljak, 2021, magistrsko delo

Opis: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Ključne besede: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Razpad Jugoslavije, sprememba političnega sistema in izseljevanje državljanov NJR Makedonije
Darko Poposki, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga skuša orisati stanje na območju NJR Makedonije (danes Severna Makedonija) po razpadu nekdanje skupne države. Podrobno se osredotoča na posledice tranzicije in privatizacije, na spremembe političnega sistema, razvoj ekonomske in socialne politike ter njihov vpliv na izseljevanje državljanov Severne Makedonije. V prvem delu so opredeljeni ključni pojmi iz področja oblik vladavine prava, oblik državne oblasti, delitve političnih sistemov in oblik državne ureditve ter njihove značilnosti. Ob tem sta s primerjavo podrobno predstavljeni ustavna ureditev nekdanjega političnega sistema Jugoslavije in ustavna ureditev Severne Makedonije. Povzeti so ključni elementi obeh ustav kot najvišjega akta v državi, predvsem na področju ekonomskega, socialnega, političnega in pravnega sistema. V drugem delu magistrsko delo namenja pozornost korupciji in koruptivnim dejanjem, ki lahko vplivajo na uspešnost razvoja države in njenih institucij. Pri tem so podrobno opredeljeni pojem korupcije, oblike korupcije in značilnosti korupcije ter prikazan njen obstoj v državi in državnih institucijah. Nadalje so opisane posledice koruptivnih dejanj na primerih iz Severne Makedonije in njihov vpliv na izseljevanje državljanov, opisan je potek procesa tranzicije v tej državi. V empiričnem delu naloge so predstavljene okoliščine, ki so vplivale na izseljevanje nekaterih državljanov Severne Makedonije. Opravljeni so bili intervjuji z Makedonci, ki so svoje življenje nadaljevali v Sloveniji.
Ključne besede: magistrska dela, politična kriza, migracije, vladajoče stranke, koruptivna dejanja
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 121; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (873,68 KB)

7.
Odnos do zasebnosti in varnosti podatkov v aplikacijah m-zdravja
Eneja Mervič, 2021, magistrsko delo

Opis: V aplikacijah m-zdravja se zbirajo ogromne količine podatkov o uporabnikih, ki so lahko tudi zelo občutljive narave. Zato se poraja skrb, kako se ti podatki zbirajo, shranjujejo in obdelujejo. V dosedanjih študijah je bilo ugotovljeno, da mnogim aplikacijam ne uspe zagotoviti ustrezne zaščite za uporabnikovo zasebnost. Kljub temu pa razvoj in uporaba tovrstnih aplikacij iz leta v leto naraščata. Zato nas je zanimalo, kakšna sta odnos in percepcija ljudi do uporabe tovrstnih aplikacij, tako z vidika uporabnosti in koristi kot tudi z vidika groženj in ranljivosti. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali pri tem prihaja do razlik med različnimi demografskimi skupinami in med uporabniki in neuporabniki tovrstnih aplikacij. Podatki so bili zbrani s pomočjo ankete in analizirani s pomočjo ustreznih statističnih metod. V raziskavi je sodelovalo 671 respondentov. Raziskava je pokazala, da je aplikacije m-zdravje že uporabljalo 45 % vseh anketirancev. Rezultati analiz so pokazali, da se večina anketirancev zaveda potencialnih tveganj, vendar se le redki aktivno trudijo zaščititi svoje podatke. Večina kljub tveganjem nadaljuje z uporabo mobilnih aplikacij, kar lahko razumemo kot paradoks zasebnosti. Koristi m-zdravja so bile bolj prepoznane s strani žensk, mlajših, nižje izobraženih in tistih, ki že imajo izkušnje z uporabo m zdravja. Več pomislekov glede zasebnosti, varnosti in strokovnosti m-zdravja pa je bilo izraženih pri starejših, višje izobraženih in tistih, ki aplikacij m-zdravja še niso uporabljali. Ker naš vzorec ni reprezentativen, rezultatov ne moremo sklepati na celotno populacijo. To predstavlja omejitev naše raziskave, a kljub temu ugotovitve prispevajo k boljšemu vpogledu v odnos uporabnikov do m-zdravja.
Ključne besede: magistrska dela, m-zdravje, odnos uporabnikov, zasebnost, varnost podatkov, koristi
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
Organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški
Maja Krznar, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema tega magistrskega dela je organizirana kriminaliteta v Republiki Hrvaški. Na začetku je opisana organizirana kriminaliteta na svetovni ravni, in sicer zgodovina organizirane kriminalitete po svetu, najpomembnejše organizirane kriminalne skupina na svetu ter nekatere institucije in agencije, ki se proti organizirani kriminaliteti borijo na globalni ravni. Kot naslednje je obdelana organizirana kriminaliteta na Balkanskem polotoku, s ciljem čim bolj dostopne in razumljive vsebine za bralca in interesenta, ki morda še ni dojel velike vloge relativno majhne Hrvaške v verigi aktivnosti organizirane kriminalitete na svetovni ravni. V tem delu magistrske naloge je geografsko opisana t. i. Balkanska pot ali Balkanska ruta raznoraznih vrst kriminalitet. Da bi bilo doživetje popolno, so navedeni tudi drugi vidiki pomembnosti Balkanske poti, skozi sodobno balkansko zgodovino pa vse do danes. Vse to nas usmerja na predmet našega raziskovanja – Republiko Hrvaško. Nacionalna ali nadnacionalna kriminaliteta, kombinacija obeh vrst kriminalitet, vse to je prisotno na Hrvaškem. Razpad bivše države Jugoslavije. Domovinska vojna. Vojni oportunizem. Evropska unija. Migrantska kriza. Tu se že lahko vrnemo v predhodni segment in zaključimo, da smo imeli prav, ko smo Balkansko pot postavili v kategorijo ključnih dejavnikov pri obravnavi organizirane kriminalitete na Hrvaškem, zato ker je prav ta Balkanska pot spremenljivka, ki je stalno aktivna in je v korelaciji z določenimi oblikami organizirane kriminalitete, saj velik del te poti poteka prav čez hrvaško ozemlje in je v tem magistrskem delu pogosto omenjena kot pomemben dejavnik za uresničitev kriminalnih aktivnosti. Ta pot je bila aktivna že v bivši državi, bila je aktivna tudi v vojnem času v devetdesetih letih 20. stoletja, in je aktivna tudi danes – vsekakor jo stopnjuje tudi migrantska kriza izpred petih, šestih let. Vendar, kar se tiče sosednjih držav, glavnina migrantske krize ni na Hrvaškem, temveč v sosednji Bosni in Hercegovini ter Srbiji, kar pa za organizirane kriminalne skupine nikoli ni bila ovira. Da dobro sodelujejo tudi v času vojne, brez ozira na verska prepričanja ali nacionalno pripadnost, tudi o tem smo se lahko prepričali pri nastajanju tega magistrskega dela. Z metodo znanstvenega intervjuja v okviru raziskovalnega dela te magistrske naloge smo pridobili podatke, spoznanja in informacije s strani pravnih strokovnjakov iz Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Omembe vredno je, da sta obe državi pogosto ključni, kar se tiče lokacije izvajanja kaznivih dejanj iz domene nadnacionalne kriminalitete, ker se sodelovanje organiziranih kriminalnih skupin, kot smo že omenili, ne ozira na vero in narodnost. V nekem sociološko-filozofskem in filantropskem smislu bi bil tak odnos vreden celo pohvale, ko pa je v konotaciji in s ciljem najtežjih kaznivih dejanj – je pomen negativen, ker otežuje zaznavanje in spremljanje v kriminalističnem smislu. Z znanstveno metodo raziskovanja obstoječe literature in z obema intervjujema smo dobili celotno sliko in opis tistega kar nas je zanimalo, in to je pravni in institucionalni okvir boja proti organizirani kriminaliteti na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami ter pojavne oblike organizirane kriminalitete na Hrvaškem v primerjavi s sosednjimi državami.
Ključne besede: kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, kriminalne skupine, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 1662; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

9.
Stres in izgorelost na delovnem mestu uslužbenca policije in uslužbencev upravnih enot
Laura Pistotnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Stres in še posebej izgorelost sta sodobna pojava, ki sta postala zelo pomembna zdravstvena tema ter tudi pogosti diagnozi, zaradi katerih vse več ljudi uveljavlja bolniško odsotnost z delovnega mesta. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojav stresa in izgorelosti, določiti vzroke, zaradi katerih se pojavita, opisati simptome, ki jih posamezniki ob tem kažejo, in določiti pojavnost ter posledice, ki nastanejo. Zato je bil naš cilj analizirati razlike v stopnji stresa in izgorelosti na delovnem mestu javnega uslužbenca policije in javnih uslužbencev upravnih enot, primerjati stališča med eno in drugo skupino ter poizkušati ugotoviti, kateri izmed njih so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki jih preučujemo. Pristopa k preučevanju teme sta bila teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili poglavja o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, v empiričnem delu pa smo podrobneje predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo prej pripravljenega anketnega vprašalnika. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi opozorili na vse večji problem izpostavljenosti uslužbencev stresu in izgorevanju, ki vse pogosteje vplivata na zaposlene po celem svetu. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi katerih smo preučili obravnavano tematiko. Rezultati analize odgovorov iz anketnega vprašalnika so pokazali, da stres in izgorelost ne izbirata in lahko prizadeneta vsakega uslužbenca ne glede na njegov spol, starost in delovno dobo. Ugotovili smo, da so anketiranci obeh preučevanih skupin primerljivo izpostavljeni stresu in da njihova najpogostejša dimenzija izgorelosti ni neposredno povezana z delom na splošno. Na podlagi rezultatov raziskave lahko povzamemo, da je potrebno pri vsaki izmed proučevanih skupin sprejeti določene ukrepe, h katerim se mora delodajalec ciljno usmeriti. V zaključku predstavnikom delodajalca predlagamo, da ob sodelovanju s skupino uslužbencev ali s posameznikom poišče načine, s pomočjo katerih bodo uspeli učinkovito zmanjšati stres in/ali izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: stres, izgorelost, delovno mesto, policija, upravne enote, analize, magistrska dela
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici