1. Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti : diplomsko deloNastja Slemnik, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je lutka, ter opisali vrste lutk, ki smo jih uporabili v praktičnem delu. Poudarili smo tudi pomen Kurikuluma za vrtec ter opisali možnosti povezovanja lutk z naravo. Opisali smo vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu in gledaliških dejavnostih ter vlogo otroka v lutkovnem procesu. Predstavili smo pomen zgodnjega srečanja z lutko, in sicer pomen lutke pri razvoju otroka, oblikovanju socialnih veščin ter razvoju domišljije, komunikacije in ustvarjalnosti. Na področju narava smo raziskovali vremenske pojave, ki smo jih v teoretičnem delu tudi opisali. Osredotočili smo se na dež, sneg, oblak, točo, mavrico ter veter in jih otrokom v praksi tudi predstavili.
V praktičnem delu smo v več pripravah spoznavali vremenske pojave skozi lutkovno-gledališke dejavnosti. Namen projekta je bil, da otroci na zabaven in sodoben način uresničujejo vzgojno-izobraževalne cilje. Projekt smo izvedli v vrtcu pri Osnovni šoli Muta, v skupini otrok, starih od 3 do 5 let. Z različnimi lutkovnimi tehnikami, kot so ročna lutka, mimična lutka, lutka na palici, senčna lutka in ploska lutka, z gledališkimi predstavami in vremensko karto so otroci usvajali pojme vremenskih pojavov in se seznanjali z njihovim nastankom. Projekt smo zaključili s preverjanjem pridobljenega znanja o vremenskih pojavih skozi lutkovno-gledališke dejavnosti.
Ključne besede: lutke, narava, vremenski pojavi, lutkovne predstave, gledališke predstave, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (5,83 MB) |
2. Priprava in izvedba lutkovne predstave strokovnih delavk za otrokeAlja Macuh, Špela Maicen, 2020, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu naše diplomske naloge so predstavljena teoretična izhodišča in opis projekta priprave lutkovne predstave, ki lahko služi za primer, kako lahko strokovni delavci/delavke v vrtcu, pripravijo lutkovno predstavo.
V praktičnem delu je najprej predstavljen koncept projektnega dela, izvedenega v Vrtcu Cirkulane. Projekt je oblikovan po dnevih in v trajanju 10. dni. Zasnovan je bil vse od izbire teksta, vrste lutk, izdelave lutk, scene, vaj in izvedbe ter kotičkov, ki sledijo po končani lutkovni predstavi. Izbrana je bila predstava z naslovom Miška želi prijatelja, avtorice Nine Mav Hrovat. Uporabljene so bile ročne lutke. Izbrani so bili otroci 4-5 leta starosti. Opisano je načrtovanje in priprava ter izbira vseh potrebnih elementov za lutkovno predstavo. Glavni cilj je bil usmerjen k vzgojiteljem in pomočnikom, približati jim in jih pritegniti k lutkovnemu področju, spodbuditi k ustvarjanju in izražanju skozi lutkovno gledališče. Hkrati je cilj tudi otrokom približati lutkovno umetnost, negovanje in spodbudo čustvenega doživljanja ob ogledu predstave, ob tem tudi razvijanje domišljije ter razvoj socialno-interakcijskih spretnosti. Izbrana je bila deskriptivna metoda raziskovanja in uporaba primarnih virov.
Zasnova projekta, ki je predstavljen v diplomski nalogi, lahko vzgojiteljem služi kot primer, kako lahko vzgojitelji v vrtcu pripravijo lutkovno predstavo za otroke.
Ključne besede: lutke v vrtcu, lutkovna predstava, izvedba lutkovne predstave, projekt v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 1156; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,36 MB) |
3. Lutkovna predstava za otrokeKatja Brezovšek, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Lutkovna predstava za otroke na podlagi strokovne literature, knjig, člankov in internetnih virov preučuje teoretične osnove lutke in lutkovne predstave ter njenega poteka. Lutke vključujejo in povezuje veliko področij.
Diplomsko delo je teoretično. Delo obravnava lutke, lutkovno predstavo in njen potek, kar otroci spoznajo že v predšolskem obdobju. Z lutko se otroci počutijo varne in tako lahko postane njihova vsakodnevna prijateljica. Z njo lahko dosežejo ali odkrijejo nekaj novega ali pa obnovijo nekaj že znanega. Lutka jih popelje v svet domišljije in tako lahko z njo veliko lažje dosežejo zastavljene cilje. Pravljični liki pa se prek pesmi, barv, gibanja in besede približajo otroku in tako prenašajo pomembne življenjske vsebine. Z lutko vzgojitelji ali lutkovni igralci nastopajo pred otroki v vrtcu, v gledališču ali kjer koli, kjer si pripravijo oder za lutkovno predstavo. Predstave so otrokom prirejene glede na njihovo starostno obdobje in njihova dojemanja sveta, lutke. Za začetek in navdih pa si je mogoče ogledati kakšno lutkovno predstavo v samem lutkovnem gledališču. Najprej se je treba lotiti teme in besedila, kasneje pa izdelave lutk, scene, glasbe, osvetljave, ki se seveda vežejo na temo lutkovne predstave. Za nastanek le-te sta potrebna skrbno načrtovanje in priprava, da ob izvedbi predstave gledalcu pusti pozitiven vtis, vznemirjenje in ustvarjalnost.
Ključne besede: Otrok, lutke, lutkovne tehnike, lutkovna predstava, gledališče, nastanek lutkovne predstave
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 2032; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. PRIPRAVA LUTKOVNE PREDSTAVE ZA OTROKEKarin Cigler, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom priprava lutkovne predstave za otroke, je bil raziskati kako pripraviti lutkovno predstavo za otroke. V teoretičnem delu smo na kratko opisali kaj lutka in lutkovnost sploh pomeni in nekaj o zgodovini lutkarstva na Slovenskem. Bolj smo se osredotočili na metode uporabe lutke v vrtcu, katere lutkovne tehnike poznamo in nekaj nasploh o gledališkem prostoru. Največ pozornosti pa smo posvetili sami pripravi lutkovne predstave in katere komponente so za dobro predstavo tudi pomembne ter kako pomembno je, da predstavo prilagodimo starostni stopnji otrok.
Kot smo opisovali v teoretičnem delu, smo tudi v empiričnem delu želeli pridobiti podatke o tem ali in kako strokovni delavci pripravijo lutkovno predstavo za otroke. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili s kvantitativno tehniko in sicer z anketo, ki je bila sestavljena iz vprašanj zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da anketiranci uprizoritve pripravijo večkrat na leto in sicer najpogosteje ob pomembnih dogodkih. Vse sodelujejo vzgojiteljice med seboj. Najpogosteje pripravljajo lutkovne predstave za otroke prvega in drugega starostnega obdobja, nanjo pa se po večini pripravljajo več kot en teden. Najpogosteje uprizarjajo priredbe pravljic, izberejo ročne lutke, jih izdelajo z metodo lepljenja in šivanja in sicer iz tekstila. V uvodu uporabijo pripovedovalca, na koncu pa glasbo, ki je najpogosteje posneta. Tekst izvajajo lutke same, za konec pa izvedejo likovne dejavnosti.
Ključne besede: Lutka, otrok, lutkarji, lutkovna predstava, priprava lutkovne predstave
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 2244; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,38 MB) |
5. RAZVOJ LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA NA SLOVENSKEMPetra Sobočan, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvoj lutkovnega gledališča na Slovenskem je teoretično in zajema podrobnejši zgodovinski pregled razvoja lutkovnega gledališča na Slovenskem od samih začetkov do danes. Obravnava specifične razlike med gledališčem in lutkovnim gledališčem. Predstavljen je Milan Klemenčič, ki je t. i. oče slovenskega lutkarstva in ostali začetni lutkovni ustvarjalci – lutkarji, njihovo spopadanje z mnogimi težavami, ki so jih spremljale ves čas lutkovnega razvoja. Opredeljene so različne tehnike lutk, ki se tekom razvoja lutkovnega gledališča na slovenskih tleh s pomočjo animatorjev kakovostno razvijajo in nadgrajujejo. Tako je tudi z lutkovnimi predstavami, ki otroke uvajajo v etiko in estetiko, v dobro in lepo, so njihova prva čitanka in razvedrilo hkrati. Lutkovna umetnost je prava umetnost, ki je namenjena tudi odraslim. V lutkovnem gledališče se prepletajo likovnost, glasba, dramskost, dramska igra, animacija, filmskost in lutkovna igra. Odločilen pomen za razvoj lutkovnega gledališča je bil nastanek prvega poklicnega lutkovnega gledališča. V razvojnem, materialnem, prostorskem in kulturnem smislu je lutkovno gledališče na Slovenskem doživelo največji razcvet v osemdesetih letih dvajsetega stoletja in se uspešno razvija še danes v slovenskih poklicnih, polpoklicnih, amaterskih in ljubiteljskih lutkovnih gledališčih in skupinah.
Ključne besede: lutkovno gledališče, lutkovne tehnike, Milan Klemenčič, razvoj, lutkovne predstave, lutkovna umetnost, slovensko lutkarstvo
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 2747; Prenosov: 578
Celotno besedilo (3,81 MB) |
