| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IGRAJMO SE GLEDALIŠČE V VRTCU
Maja Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu diplomske naloge opredeljene vsebine o otroški, gledališki igri z njeno usmeritvijo na lutkovno in dramsko igro ter njeni vpetosti v ostala vzgojno-izobraževalna področja po Kurikulu za vrtce. Ta del kot celota nudi vpogled tako v neusmerjeno, spontano otroško igro kot tudi nekoliko kompleksnejšo otroško igro gledališča, ki zastopa področje gledališke umetnosti in se uresničuje s sodelovalno naravnanostjo vseh otrok ob ustreznem pedagoškem vodenju. S praktičnim delom sem želela otroke z določeno umetniško zaposlitvijo pripeljati do spoznavanja posameznih umetniških elementov, njihovega logičnega povezovanja v otroški miselni koncept in do igre gledališča. Šlo je za pridobivanje popolnoma vzgojne izkušnje vsakega otroka pri igranju in doživljanju zgodbe, ki je bila »rdeča nit« našega projektnega dela. V tem delu sem nazorno predstavila načrtovanje, ki obsega deset priprav, pa tudi izvedbo projektne naloge, ki je razvidna z opisi evalvacij ob koncu omenjenih priprav in z dodanim slikovnim gradivom. Projektno nalogo sem izpeljala v dveh oddelkih, in sicer 2- do 5-letnih otrok Vrtca Trebnje. Celotna projektna naloga je izvirala iz literarne predloge Mali medo. V eni skupini je bila uresničena z dramsko igro, v drugi skupini pa z lutkovno igro; časovno je obsegala obdobje dveh tednov. Namen celovitosti projektne naloge je bil dosežen. Otroci so lahkotno »vsrkali« vsebino zgodbe, ki je bila predstavljena z uporabo lutk, te pa so absolutno požele veliko zanimanja. V postopku nastajanja gledališča in njegovem igranju so se sproščeno praktično udejstvovali, pri tem pa na igriv način odkrivali svoje sposobnosti ter razvijali sebe, svojo izraznost in vsebine poglobljeno doživljali.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, otroška igra, gledališka umetnost, lutkovna igra, dramska igra, lutka, projekt, medpodročne povezave
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 6997; Prenosov: 1261
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
PRIPRAVA LUTKOVNE PREDSTAVE ZA OTROKE - MAJHEN, PA KAJ
Ines Mohorko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, na podlagi strokovne literature, knjig, revij, člankov in internetnih virov, vsebuje vse vidike priprave lutkovne predstave za otroke in opredeljuje razlike med dramsko in lutkovno igro ter med dramskim igralcem in lutko. Pojasnila bom pomen sodelovanja med člani-ustvarjalci, pripravo/izbor teksta, izdelavo scene, izdelavo ročnih in senčnih lutk ter ustvarjanje glasbe za lutkovno predstavo. V teoretičnem delu je predstavljena lutka in lutkovna igra, uprizoritev lutkovne igre za otroke ter izbor teksta, scene in lutk za lutkovno uprizoritev. Strokovni delavci se večkrat srečujemo s problemom kako pripraviti kvalitetno lutkovno predstavo za otroke z jasnim izraznim sporočilom. Tako se teoretični del prevesi v praktičnega, v katerem sem opredelila pomen projekta, namen lutkovne predstave za otroke — Majhen, pa kaj. Predstavila sem vidike praktične izdelave teksta, lutk, scene, glasbe in osvetlitve ter uporaba le-teh v sami lutkovni predstavi. Z lutkovno predstavo Majhen, pa kaj sem želela pri otrocih doseči doživljanje umetnosti kot del kulturne vzgoje, jim ponuditi nove izkušnje in jih seznaniti z različnimi lutkovnimi tehnikami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, lutkovna predstava, animator, lutkovna umetnost, lutka terapevt, lutkovne tehnike, lutkovni oder, mizanscena, projekt
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 4254; Prenosov: 841
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

3.
RAZVOJ LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA NA SLOVENSKEM
Petra Sobočan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Razvoj lutkovnega gledališča na Slovenskem je teoretično in zajema podrobnejši zgodovinski pregled razvoja lutkovnega gledališča na Slovenskem od samih začetkov do danes. Obravnava specifične razlike med gledališčem in lutkovnim gledališčem. Predstavljen je Milan Klemenčič, ki je t. i. oče slovenskega lutkarstva in ostali začetni lutkovni ustvarjalci – lutkarji, njihovo spopadanje z mnogimi težavami, ki so jih spremljale ves čas lutkovnega razvoja. Opredeljene so različne tehnike lutk, ki se tekom razvoja lutkovnega gledališča na slovenskih tleh s pomočjo animatorjev kakovostno razvijajo in nadgrajujejo. Tako je tudi z lutkovnimi predstavami, ki otroke uvajajo v etiko in estetiko, v dobro in lepo, so njihova prva čitanka in razvedrilo hkrati. Lutkovna umetnost je prava umetnost, ki je namenjena tudi odraslim. V lutkovnem gledališče se prepletajo likovnost, glasba, dramskost, dramska igra, animacija, filmskost in lutkovna igra. Odločilen pomen za razvoj lutkovnega gledališča je bil nastanek prvega poklicnega lutkovnega gledališča. V razvojnem, materialnem, prostorskem in kulturnem smislu je lutkovno gledališče na Slovenskem doživelo največji razcvet v osemdesetih letih dvajsetega stoletja in se uspešno razvija še danes v slovenskih poklicnih, polpoklicnih, amaterskih in ljubiteljskih lutkovnih gledališčih in skupinah.
Ključne besede: lutkovno gledališče, lutkovne tehnike, Milan Klemenčič, razvoj, lutkovne predstave, lutkovna umetnost, slovensko lutkarstvo
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1438; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici