1. Agrovelnes kot dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji: trajnostni vidiki : učno gradivo za študenteMilica Rančić Demir, Lazar Pavić, 2025, drugo učno gradivo Opis: Agrovelnes kot trajnostna oblika turizma predstavlja inovativno dopolnitev zdravstvenega turizma v Sloveniji in temelji na povezovanju podeželskega okolja, lokalnih virov ter velneških praks. V ospredju je izkoriščanje naravnih danosti, kulturne dediščine in tradicionalnega načina življenja za oblikovanje turističnih doživetij, ki prispevajo k dobremu počutju posameznika in trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti. Turizem na kmetijah in druge oblike podeželskega turizma omogočajo stik z naravo, sodelovanje pri kmečkih opravilih, spoznavanje domače hrane ter aktivno preživljanje prostega časa. Agrovelnes se pri tem razvija kot posebna veja, ki združuje agrarne in velneške storitve ter nagovarja sodobne trende povpraševanja po zdravem načinu življenja, sprostitvi in avtentičnih doživetjih.
Velnes na podeželju vključuje raznoliko paleto aktivnosti – od gibanja na prostem, meditacije, tradicionalnih terapij, savn in masaž, do uporabe lokalnih zelišč in naravne kozmetike. Pomemben vidik so tudi komplementarne oblike zdravljenja, kot so ajurveda, tradicionalna kitajska medicina, zeliščarstvo in različne tehnike samopomoči. Agrovelnes s tem presega klasične turistične ponudbe in se umešča v okvir zdravstvenega turizma, ki krepi tako fizično kot duševno zdravje obiskovalcev. Posebno vlogo ima tudi selfness, ki spodbuja posameznika k prevzemanju odgovornosti za lastno dobro počutje, ter gozdni selfness, ki povezuje gibanje in sprostitev z naravnim okoljem.
Pomembno dopolnilo velneški ponudbi predstavljajo kulturni, športni in izobraževalni elementi. Kulturni turizem na podeželju ohranja in promovira tradicije, lokalne obrti in identiteto skupnosti ter turistom omogoča vpogled v drugačen način življenja. Šport in rekreacija na podeželju nudita širok spekter aktivnosti – od hoje, kolesarjenja, planinarjenja do sodobnih oblik, kot sta geocaching in adrenalinski športi. Izobraževalni turizem pa obiskovalcem ponuja možnost aktivnega učenja skozi delavnice, kmetijske dejavnosti, kulinarične tečaje in spoznavanje narave. Zgodbarjenje kot sodobno orodje interpretacije dopolnjuje izkušnjo, saj turistične storitve preoblikuje v avtentične pripovedi.
Gastronomija je ključni del agrovelnesa, saj se povezuje z lokalno pridelavo in tradicijo. Turistične kmetije v Sloveniji nudijo bogato kulinarično ponudbo, ki temelji na sezonskih in ekoloških izdelkih, lokalnih vinih in kulinaričnih posebnostih regij. Sodobni trendi, kot so makrobiotika, veganstvo, brezglutenska prehrana in sladice brez rafiniranega sladkorja, kažejo na povezovanje trajnostnih prehranskih praks z zdravim življenjskim slogom.
Agrovelnes ima večplastne učinke: krepi konkurenčnost podeželskih destinacij, prispeva k ohranjanju naravnih in kulturnih virov, spodbuja lokalno gospodarstvo in ustvarja nova delovna mesta. Hkrati pa turistom omogoča celostno izkušnjo zdravja, sprostitve in osebnostne rasti. Kot trajnostna oblika turizma se umešča v okvir zdravstvenega turizma v Sloveniji, saj z inovativno ponudbo dopolnjuje klasične zdraviliške storitve in ustvarja nove priložnosti za razvoj turizma, ki temelji na avtentičnosti, kakovosti in trajnosti.
Ključne besede: agrovelnes, trajnostni turizem, zdravstveni turizem v Sloveniji, podeželski turizem, turistične kmetije, wellness, selfness, duševni velnes, kulturni turizem, šport in rekreacija, gastronomija, lokalna skupnost, naravni viri, avtentična doživetja
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (763,16 KB) |
2. Policijsko delo v skupnosti v urbanem in ruralnem okolju - pregled študij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKristina Cerovac, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na policijsko delo v ruralnem in urbanem okolju s ciljem preučiti številne dejavnike, ki vplivajo na različno izvajanje policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili policijsko delo v skupnosti, njegov zgodovinski razvoj in njegovo delovanje. Prav tako smo teoretično opredelili pojem urbano in ruralno okolje, določili kaj predstavlja ruralno in urbano okolje v Sloveniji ter v tujini. V drugem delu diplomske naloge smo preučili delovanje policijskega dela v skupnosti, v ruralnih in urbanih okoljih ter povzeli glavne ugotovitve raziskav. Ugotovili smo, da se policisti pri svojem delu v urbanem okolju srečujejo z drugačnimi izzivi, kot v ruralnem okolju, vendar pa za nobenega od okolij ne moremo trditi, da izzivov ni in da je delo lažje. Izpostavljamo pomen stalne prisotnosti policije ter močne vloge vodij policijskih okolišev, ki s svojim delom krepijo varnost, zaupanje in sodelovanje v skupnosti. Zaključno je poudarjeno, da bi morali v slovenski policiji prioritetno rešiti kadrovsko podhranjenost ter vodjem omogočiti kontinuirano izobraževanje in učinkovito vključevanje v lokalno okolje. Predlagali smo nekatere izboljšave, ki bi lahko pripomogle k uspešnejšemu reševanju izzivov policije. Izpostavili smo kadrovsko popolnjenost policijskih postaj, umestitev vodij policijskih okolišev v sistem zagotavljanja varnosti na lokalni ravni ter kontinutirano izobraževanje na področju različnih tematik, s katerimi se policisti srečujejo pri delu v lokalnem okolju.
Ključne besede: policijsko delo, lokalna skupnost, urbana okolja, ruralna okolja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (857,88 KB) |
3. RAZVOJ LOKALNE SAMOUPRAVE V OBČINI MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJUDomen Žnidarič, 2009, diplomsko delo Opis: V Republiki Sloveniji je bila po osamosvojitvi leta 1991 izvedena reforma lokalne samouprave, z uvedbo občin kot njenih temeljnih oblik, ki je bila posledica približevanja evropskemu tipu moderne lokalne skupnosti in samouprave.
V diplomskem delu sem se osredotočil na kraj svojega prebivanja, na občino Miklavž na Dravskem polju in poskušal predstaviti njen upravnopravni razvoj skozi čas. V prvem delu naloge sem podrobneje predstavil problematiko zgodovinskega obdobja, od zametkov prvih upravnih oblasti v poznem srednjem veku in kasneje v obdobju banovin ter skupne Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, preko obdobja druge svetovne vojne, obdobja socializma in federalizma ter sistema samoupravnih lokalnih skupnosti v obliki komun kot temeljnih enot lokalne samouprave. V nadaljevanju sem poskušal osvetliti pobude, napore in dejanja medkrajevnega odbora za ustanovitev samostojne občine Miklavž na Dravskem polju, skupaj z referendumom za ustanovitev ter kasnejšimi lokalnimi volitvami župana in občinskega sveta v letih 1998, 2002 in 2006. V drugem delu nato obravnavam tematiko samega delovanja in funkcioniranja občine, preko njenih nalog in pristojnosti ter z opredelitvijo funkcij in medsebojne povezanosti občinskih organov; župana, občinskega sveta, nadzornega odbora ter občinske uprave. Dotaknil sem se tudi problematike financiranja občine in obenem prikazal razvoj proračuna oziroma prihodkov občine v minulih letih njenega delovanja. V zaključku samega diplomskega dela pa obravnavam še vidik sodelovanja občanov v občini, z osvetlitvijo naknadnega referenduma kot oblike sodelovanja občanov, ki je bil izpeljan v Miklavžu leta 2009.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, župan, občinski svet, občinska uprava, proračun občine, lokalne volitve
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. Problematika vzpostavitve novih azilnih domov in azilnega postopka v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Policija je državni organ, ki skrbi za zagotavljanje varnosti. Zagotavljanje varnosti ni odvisno zgolj od policije, ampak je odvisno tudi od zasebno-varnostnih služb in slehernega posameznika. Na območju Republike Slovenije poznamo različne oblike kriminalitete, ki zmanjšujejo občutek varnosti pri prebivalcih. Tihotapljenje migrantov čez območje Republike Slovenije spada pod organizirano kriminaliteto. S povečanjem števila nezakonitih prehodov državne meje se posledično povečuje število podanih prošenj za mednarodno zaščito.
Obravnavana tematika v diplomskem delu temelji na azilnem postopku in na zagotavljanju zadostnega števila kapacitet za nameščanje prosilcev za mednarodno zaščito. Nezakoniti prehodi državne meje in število podanih namer za mednarodno zaščito se iz leta v leto povečuje. S tem se posledično povečuje problematika nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v azilne centre oziroma v njihove izpostave.
Slovenija je zaradi pomanjkanja kapacitet in obravnave prosilcev za mednarodno zaščito postavljena pred izziv, ki ga bo treba reševati s strokovnostjo, sorazmernostjo in predvsem v skladu z načelom zakonitosti. V diplomskem delu so predstavljeni načini in rešitve v zvezi z vzpostavitvijo začasnih in novih azilnih centrov na območju Republike Slovenije. Vzpostavitev novih centrov je pogojena z uveljavljanjem pravic prosilcev za mednarodno zaščito in predvsem s sodelovanjem lokalne skupnosti
Ključne besede: azilni domovi, azilni postopek, policija, lokalna skupnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,88 MB) |
5. |
6. Sodelovanje šolske skupnosti s starši, učenci in domačim krajem : magistrsko deloDušan Ivanišević, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika sodelovanja šol s starši, ki predstavlja pomemben vidik razvoja šolstva in sodobne izzive, s katerimi se šole danes soočajo. V teoretičnem delu je na začetku opredeljen pojem komunikacija in načini komuniciranja, s poudarkom na učiteljevih komunikacijskih kompetencah, ki so pri sodelovanju s starši zelo pomembne. V nadaljevanju so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja s starši, ki so zakonsko predpisane, zato je omenjena tudi šolska zakonodaja, ki v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji ureja to področje. Predstavljeni so tudi tipi odnosov med učitelji in starši, prav tako ovire, ki se pojavljajo med njimi. V zadnjem poglavju so na kratko opisani odnosi med učitelji in učenci, s poudarkom na šolski klimi, ki vpliva na razpoloženje v socialnem okolju.
V empiričnem delu naloge so na podlagi rešenega anketnega vprašalnika 66 učencev 8. in 9. razredov osnovnih šol na področju Maribora in lestvice stališč 30 osnovnošolskih učiteljev predstavljene glavne ugotovitve raziskave. Učenci menijo, da je šolska skupnost zbor predstavnikov učencev, izvoljenih ob začetku šolskega leta. Učinkovitost govorilnih ur in roditeljskih sestankov večinoma ocenjujejo kot bolj učinkovite, pisna sporočila pa kot srednje učinkovita. Med neformalnimi oblikami kot najbolj učinkovite oblike učenci ocenjujejo dneve dejavnosti in se večinoma popolnoma strinjajo, da je sodelovanje šole s starši zelo pomembno področje delovanja. Učenci se tudi v glavnem strinjajo, da sodelovanje šole s starši pozitivno vpliva na stališča učencev do šole. Učitelji se v glavnem strinjajo, da so bolj naklonjeni formalnim oblikam sodelovanja, so pa neodločeni glede neformalnih oblik sodelovanja. Popolnoma se strinjajo, da je uspešnost sodelovanja s starši povezana s pedagoško razgledanostjo in strokovnostjo in da so komunikacijske kompetence pomembne pri sodelovanju s starši. V glavnem se strinjajo, da je sodelovanje šol z lokalno skupnostjo nujno zaradi oblikovanja enotnejšega socializacijskega prostora učencev.
Ključne besede: sodelovanje, šola, učenci, učitelji, starši, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,28 MB) |
7. |
8. Pojmovanje preprečevanja kriminalitete in zagotavljanja varnosti v lokalni skupnostiGorazd Meško, Milan Vogrinec, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje, Svet Evrope, priporočila, Žalec, Velenje, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 6
Celotno besedilo (208,84 KB) |
9. Uporaba in izzivi lokalnih valutInes Gabrovec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so strnjeno predstavljene lokalne valute, ki običajno nastanejo z namenom izboljšanja gospodarstva v določenih lokalnih skupnostih. Za začetek bomo opredelili pojme denarni sistem ter valuta, nato pa prešlli na temo lokalnih valut. Predstavljeni so začetki uporabe lokalnih valut, različne vrste ter posamezni primeri, ki jih najdemo v tujini in v Sloveniji. V nadaljevanju so raziskani še pozitivni in negativni učinki uporabe, na koncu pa podani še primeri za uporabo lokalnih valut v podjetjih.
Ključne besede: lokalna valuta, komplementarna valuta, lokalno gospodarstvo, lokalna skupnost, boni.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 400; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,45 MB) |
10. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, diplomsko delo Opis: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Ključne besede: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 745; Prenosov: 203
Celotno besedilo (2,23 MB) |
