| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 107
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Inšpekcijski nadzor na državni in lokalni ravni ter njegov prispevek k varnosti v občinah
Iztok Rakar, Ester Doljak, Bojan Tičar, 2016, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je prikaz pravne ureditve inšpekcijskega nadzora na državni in lokalni ravni in umestitev inšpekcijskega nadzora v proces modernizacije in razvoja slovenske javne uprave. Prispevek je namenjen tudi razumevanju pravnega položaja inšpektorjev in strank ter inšpekcijskih postopkov z vidika državne in občinske regulative ter z vidika prispevka k varnosti v občinah. Metode: Raziskovalni pristop je kombinacija pravnih metod deskriptivne, primerjalne (komparativne) jezikovne in teleološke razlage s študijami šestih primerov ureditve v treh večjih in treh manjših oz. srednje velikih občinah. S teleološko razlago avtorji prikažejo ratio legis zakonodajalca v zakonski ureditvi pravnega položaja inšpektorjev, njihovih pooblastil ter pravnega položaja strank v teh postopkih. Ugotovitve: Inšpekcijski nadzor prispeva k večji varnosti v občinah, če so s predpisi ustrezno zajete in urejene situacije, ki predstavljajo varnostno tveganje, in če je učinkovit. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora se praviloma obravnava parcialno, in sicer kvantitativno, kar ni skladno s kompleksnostjo upravnega, političnega in družbenega sistema. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora in večja varnost v občinah torej nista odvisna samo od inšpekcij, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov. Dosedanji razvoj na tem področju v Sloveniji kaže na težavnost uvajanja sistemskih sprememb na državni ravni, zlasti na organizacijskem področju, na občinski ravni pa na uspešnost v obliki ustanavljanja medobčinskih inšpektoratov in redarstev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek bralcu predstavi veljavno pravno ureditev inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji in njegovo umestitev v kontekst modernizacije in reforme slovenske javne uprave. Izpostavlja dobre in slabe strani dosedanjega razvoja in predlaga rešitve. Na primeru izbranih občinskih aktov in sodne prakse prikaže prispevek inšpekcijskega nadzora k varnosti v občinah.
Keywords: inšpekcija, inšpekcijski postopek, inšpektorat, upravni postopek, lokalna samouprava, medobčinsko sodelovanje
Published: 20.04.2020; Views: 284; Downloads: 47
.pdf Full text (712,71 KB)
This document has many files! More...

2.
Občinska redarstva v Sloveniji - analiza dosedanjega razvoja in pogled v prihodnost
Miha Dvojmoč, 2017, review article

Abstract: Namen prispevka: Varnost je pomemben dejavnik za zadovoljstvo prebivalcev lokalne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti je pomembno sodelovanje različnih akterjev, še posebej policije in občinskega redarstva. Namen prispevka je predstaviti organe za zagotavljanje varnosti na lokalni ravni, kot sta občinsko redarstvo in občinska inšpekcija, predstaviti zakonsko ureditev ter analizirati njihov razvoj. Metode: Z analizo vsebine pisnih virov smo pregledali strokovno literaturo in zakonodajo ter naredili primerjalno analizo zakonov. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo klasifikacije, ki sta nam pomagali pri analiziranju in predstavitvi lokalnih organov za zagotavljanje varnosti ter umestitvi na slovensko področje. Ugotovitve: Sodelovanje med policisti in občinskimi redarji se v nekaterih primerih ni razvilo v tej meri, da bi ustrezalo partnerstvu. Redarstvo je občinski prekrškovni organ, katerega delovno področje določajo zakoni in predpisi. Občinsko redarstvo se je začelo razvijati leta 1998 s sprejetjem Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP, 1998). Od takrat so se pristojnosti in pooblastila samo še razvijala in nadgrajevala. V slovenskem prostoru je to dokaj mlada dejavnost, saj se je razvoj občinskih redarstev pojavil šele leta 2006 s sprejetjem Zakona o občinskem redarstvu (ZORed, 2006). Izkušnje iz prakse kažejo, da je bistvo občinskih redarjev opozarjanje, izvajanje nekaterih ukrepov v prometu in mandatno kaznovanje storilcev prekrškov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja pregled razvoja lokalnih organov za zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji.
Keywords: občinsko redarstvo, redarji, lokalna samouprava, Slovenija
Published: 14.04.2020; Views: 313; Downloads: 37
.pdf Full text (376,77 KB)
This document has many files! More...

3.
Primerjalnopravni pregled volitev županov v državah članicah Evropske unije
Sarah Gumilar, 2019, master's thesis

Abstract: Na območju Evropske unije lokalno samoupravo ureja Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Slednjo je ratificiralo tudi vseh 28 držav članic Evropske unije. Kljub očitno enotnemu izhodišču, ki ga imajo države članice Evropske unije pri vzpostavitvi lokalne samouprave, pa med njimi obstajajo bistvene razlike v ureditvi lokalne samouprave. Če govorimo o razlikah o pravni ureditvi lokalne samouprave med državami članicami Evropske unije, pa je treba spregovoriti tudi o razlikah med pravnimi ureditvami lokalnih volitev držav članic Evropske unije. V Republiki Sloveniji je župan izvršilni organ občine (osnovna teritorialna enota Republike Slovenije) ter predstavnik občine. Župan je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah ter po dvokrožnem večinskem sistemu. Župan je izvoljen za štiri leta. Republika Slovenija števila mandatov župana ne omejuje. Ko je govora o županu, se države članice Evropske unije med seboj razlikujejo že po tem, da v vseh državah članicah Evropske unije župan ni izvršilni organ občine. Razlikuje pa se tudi sistem lokalnih volitev oziroma volitev župana. Takšna ureditev lokalnih volitev, kot jo poznamo v Republiki Sloveniji, med državami članicami Evropske unije ni večinsko zastopana. V večini držav članic Evropske unije župana posredno voli predstavniški organ občine oziroma ga imenuje celo centralna oblast. V večini držav članic je župan, tako kot v Republiki Sloveniji, izvoljen za štiri leta. Kljub temu pa je za nekaj držav članic Evropske unije značilen nekoliko daljši mandat župana. Države članice Evropske unije tako kot Republika Slovenija županom ne omejujejo števila mandatov. Izjemi sta zgolj Republika Italija in Portugalska.
Keywords: lokalna samouprava, občina, lokalne volitve, neposredne volitve, posredne volitve, župan, mandat
Published: 19.12.2019; Views: 415; Downloads: 28
.pdf Full text (752,78 KB)

4.
Pravna ureditev in upravljanje krajevnih skupnosti v občini lendava
Maja Žalig, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava pravno ureditev krajevnih skupnosti ter njihovo upravljanje na splošno, še posebej pa se osredotoča na krajevne skupnosti v Občini Lendava. Krajevne skupnosti so ožji deli občin, ki imajo v sistemu lokalne samouprave pomembno funkcijo. Skrbijo za upravljanje objektov, ki jih krajani neposredno uporabljajo, to je predvsem za vaške domove, športno infrastrukturo in pokopališča. Povezujejo krajane, ki se združujejo v društva in druge neformalne skupine ter skrbijo za solidarnost ter medsebojno pomoč krajanov. Prav tako so posvetovalni organ občine in v okviru te funkcije skrbijo za uresničitev demokracije, saj lahko vsak krajan preko organa krajevne skupnosti izrazi svoje mnenje o lokalnih projektih. Magistrska naloga najprej predstavi sistem lokalne samouprave v Republiki Sloveniji in umeščenost krajevnih skupnosti v ta sistem. V nadaljevanju sledi predstavitev pomembnih vidikov poslovanja občin in krajevnih skupnosti ter v zaključnem delu predstavitev delovanja krajevnih skupnosti v Občini Lendava. Na kratko je predstavljena tudi ureditev pravnega položaja krajevnih skupnosti v drugih občinah.
Keywords: lokalna samouprava, občine, krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti, management krajevnih skupnosti, financiranje krajevnih skupnosti.
Published: 15.03.2019; Views: 563; Downloads: 97
.pdf Full text (917,96 KB)

5.
Najpogostejše nepravilnosti pri zadolževanju občin in primerjava s problematiko zadolževanja v tujih občinah
Simona Črnčec, 2018, master's thesis

Abstract: Zadolževanje slovenskih, pa tudi tujih, občin je urejeno z državnimi predpisi, zakoni in pravilniki. Poleg zakonodaje s področja zadolževanja lokalnih skupnosti v Sloveniji, smo v nalogi predstavili temeljno zakonodajo zadolževanja lokalnih skupnosti v Republiki Hrvaški, Avstriji, Turčiji in Romuniji. Zakonodaja poleg najvišjega možnega obsega zadolževanja opredeljuje tudi dovoljene vrste in postopke zadolževanja lokalnih skupnosti. Osredotočili smo se na lokalne skupnosti v Sloveniji in na praktičnih primerih prikazali napoved zadolževanja občine v odloku o proračunu, izkazovanje zadolževanja na koncu leta v zaključnem računu proračuna, bilanci stanja ter premoženjski bilanci občine. Občine morajo o vsakršni spremembi, ki se nanaša na zadolževanje, le-to poročati na Ministrstvo za finance RS, kar smo na primeru iz aplikacije »e-Dolg občine« v nalogi tudi prikazali. Najpogostejše nepravilnosti in pomanjkljivosti pri zadolževanju občin se pojavljajo pri načrtovanju zadolževanja v proračunu in kasneje pri izvrševanju proračuna v delu, ki izkazuje račun financiranja. Proučevane občine so presegale dovoljen obseg dolgoročnega in kratkoročnega zadolževanja, se zadolževale brez soglasja pristojnega ministrstva ter izdajala poroštvene izjave tudi tistim pravnim osebam, ki jim jih glede na določila predpisov ne bi smele izdati. Nepravilnosti se pojavljajo tudi pri napačnem izkazovanju zadolženosti v poslovnih knjigah občine. Podobne nepravilnosti pri zadolževanju občin smo zaznali tudi pri tujih občinah, ki smo jih zajeli v raziskavo. O problematiki zadolževanja slovenskih občin smo izvedli raziskavo, v katero je bilo zajetih 74 % vseh slovenskih občin. Proučevali smo vrste zadolženosti slovenskih občin, obročno odplačilo obveznosti oz. blagovne kredite, likvidnostno zadolževanje, načrtovanje in realizacijo zadolževanja ter odplačila dolga, pa tudi upoštevanje priporočil revizorjev v zvezi z zadolževanjem občin. Temeljni namen naloge je predstavitev nepravilnosti in pomanjkljivosti pri zadolževanju občin po posameznih vrstah zadolževanja ter na podlagi tega predstaviti priporočila za odpravo teh nepravilnost v prihodnje.
Keywords: zadolževanje, lokalna samouprava, nepravilnosti pri zadolževanju, priporočila pri zadolževanju, revizija poslovanja
Published: 19.11.2018; Views: 586; Downloads: 74
.pdf Full text (3,46 MB)

6.
Razpolaganje s finančnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti
Rosana Klančnik, 2018, master's thesis

Abstract: Občine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Njihov primarni namen je, da opravljajo lokalne zadeve javnega pomena. Zadeve javnega pomena so predvsem zagotavljanje javnih dobrin oz. storitev (lokalne javne službe) upravljanje z občinskim premoženjem, skrb za gospodarski razvoj, prostorski razvoj, zagotavljanje služb socialnega skrbstva, šolstva, varstva okolja, zagotavljanje in pospeševanje kulture, športa in rekreacije. Za izvajanje vseh z zakonom predpisanih nalog mora občina zagotavljati finančna sredstva bodisi, da so to njena lastna finančna sredstva, da dodatna sredstva zagotavlja država ali jih pridobi kot posojila. Občine so osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občine so pri odločanju avtonomne, s premoženjem morajo gospodariti kot dober gospodar, odločitve morajo biti sprejete v skladu s predpisi, delovanje mora biti transparentno, zagotavljati mora uresničevanje javnega interesa. Finančno premoženje občin tvorijo finančna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji in kapitalske naložbe. Viri financiranja občine so opredeljeni v zakonu o financiranju občin. Pri upravljanju in razpolaganju s finančnim premoženje pa mora spoštovati v prvi vrsti določila zakona o javnih financah, zakona o javnih gospodarskih službah, zakona o javno zasebnem partnerstvu, uredbo o razpolaganju s finančnim premoženjem in še številne druge predpise. Občina je ustanovljena s primarno nalogo zagotavljanja javnih dobrin oz. opravljanja lokalnih javnih služb. Omenjene javne službe lahko opravlja v zakonsko opredeljenih oblikah, bodisi za ustanovitvijo svojih (javnih) podjetij, bodisi s podelitvijo koncesije ali v obliki javno zasebnega partnerstva. Temeljni finančni akt občine je proračun, ki ga občinskemu svetu predloži župan. Proračun mora biti pripravljen v skladu s predpisi in osnovnimi javno finančnimi načeli. Proračun potrdi občinski svet, potrjen proračun je podlaga za izvajanje zakonsko obveznih nalog, občinskih obveznih in neobveznih programov oz. nalog, za razpolaganje s finančnimi in stvarnim premoženjem. Kljub več krat navedenemu dejstvu, da je občina pri sprejemanju odločitev v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s svojim premoženjem avtonomna, jo pri teh odločitvah omejuje kar nekaj zakonsko predpisanih pogojev oziroma tudi ovir. Eden osnovnih, glavni pogoj je, da vselej sledi javnemu interesu, za katerega pa se izkaže da je relativno širok pojem odvisen od vsakokratne interpretacije, ugotovitve obstoja in potrditve le –tega.
Keywords: lokalna samouprava, finančno premoženje, omejitve razpolaganja, proračun, proračunska načela
Published: 16.10.2018; Views: 848; Downloads: 73
.pdf Full text (526,43 KB)

7.
ANALIZA FINANCIRANJA LOKALNE SAMOUPRAVE (PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN MAKEDONIJO)
Marija Noveski, 2018, master's thesis

Abstract: Raziskovalno delo se ukvarja z analizo financiranja lokalnih samouprav v Sloveniji in Makedoniji ter njihovo primerjavo. Sistem financiranja lokalnih samouprav je ključni stabilizacijski dejavnik, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja državnega in zasebnega sektorja v zvezi z zagotavljanjem nujno potrebnih sredstev državljanom. Bistvenega pomena so lokalne javne dobrine in javne storitve. Sodobna lokalna samouprava bi morala zagotavljati javne službe, kot so oskrba z vodo, elektriko, plinom, telekomunikacijami, zdravstvom, šolstvom, javni prevozi, odvoz smeti ter zagotavljati nadzor in vpliv na te javne službe. Zagotavljala naj bi tudi zdravstvene prostore, stanovanja, predšolske ustanove, osnovne šole, domove za starostnike itd. Da bi lokalne oblasti zadovoljile povpraševanje in želje njihovih občanov, iščejo nove vire financiranja. V raziskovalnem delu smo analizirali lokalne samouprave, njihove prihodke in odhodke, strukturo in vire. Lokalne samouprave v Sloveniji in Makedoniji smo primerjali tudi z ostalimi članicami Evropske unije in na podlagi analize in smo ugotovili, da je Slovenija na področju sistema financiranja lokalne samouprave primerljivejša z članicami Evropske unije kot Makedonija. Na podlagi analize smo ugotovili tudi, ali so lokalne samouprave v obeh državah ustrezno in zadostno financirane. V skladu s predvidenimi pričakovanji je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zelo pomemben vir financiranja obveznih lokalnih nalog občine proračun države. To pomeni, da imajo lokalne samouprave premalo sredstev oziroma, da niso finančno samostojne, saj obseg primerne porabe občin ni skladen z njihovimi lastnimi prihodki. Posledično so potrebne finančne izravnave, ki jih lokalne samouprave prejemajo iz proračuna države.
Keywords: lokalna samouprava, financiranje, občina, viri financiranja
Published: 13.06.2018; Views: 717; Downloads: 75
.pdf Full text (1,41 MB)

8.
Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije na podlagi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (kifd) in skladnosti z evropsko listino o lokalni samoupravi (mells)
Mateja Finžgar, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije na podlagi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) in skladnosti z Evropsko listino o lokalni samoupravi (MELLS)
Keywords: Lokalne finance, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, Evropska listina o lokalni samoupravi, mednarodna primerjava, indeks fiskalne decentralizacije.
Published: 30.05.2018; Views: 876; Downloads: 91
.pdf Full text (2,25 MB)

9.
Participacija občanov pri sprejemanju splošnih aktov v občini
Sergeja Emberšič Sukič, 2018, master's thesis

Abstract: Lokalne oblasti, v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. Lokalna samouprava se tako v občini, ki je najožja, primarna naravna skupnost ljudi ukvarja predvsem z zadevami, ki se nanašajo na socialo, zdravstvo, izobraževanje, gospodarsko infrastrukturo in se torej tičejo vsakdanjega življenja in dela občanov. Lokalne oblasti so demokratične institucije, ki so zavezane k spoštovanju demokratičnih norm in standardov. Na procese odločanja v lokalni skupnosti med drugim vplivajo institucionalne povezave, lokalna politična kultura in participacija državljanov, lokalna oblast je demokratična le, če imajo občani možnost bodisi posredno ali neposredno, bistveno vplivati na njeno izvajanje. Leta 2009 je pričela veljati Resolucija o normativni dejavnosti, ki določa, da je za zagotavljanje legitimnosti sprejetih odločitev in zmanjševanje demokratičnega deficita potrebno pri pripravi odločitev omogočiti sodelovanja čim širšega kroga subjektov. Strategija med drugim določa načela ter minimalna priporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri vključevanju javnosti. Po opravljenem raziskovanju ugotavljam, da participacija občanov v Sloveniji na lokalni ravni ni ustrezno urejena. Vse do danes lokalne skupnosti v svojih poslovnikih občinskih svetov v postopku sprejemanja splošnih aktov ne predvidevajo vključevanja javnosti v skladu s smernicami, ki v praksi predvidevajo ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja, v postopku priprave predpisa pa izvedbo splošne razprave in javne predstavitve. Implementacija Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanju lokalne oblasti na lokalni ravni ni zadovoljiva, kar se v praksi pogosto odraža v nezadovoljstvu občanov ter nezaupanju v izvoljene predstavnike. V magistrski nalogi na primeru Mestne občine Murska Sobota predlagam vključitev javnosti v postopek sprejemanja splošnih aktov, ki ga določa Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Na ta način se upoštevajo določila MDPELLS, s krepitvijo vpliva občanov na odločitve, ki jih sprejemajo organi lokalne samouprave, pa se poveča tudi zadovoljstvo občanov, ki so postavljeni v vlogo odločevalcev.
Keywords: demokratičen deficit, konsenz, legitimnost, lokalna samouprava, konzultacija, transparentnost
Published: 28.05.2018; Views: 520; Downloads: 87
.pdf Full text (661,21 KB)

10.
UPRAVLJANJE S FINANČNIMI SREDSTVI LOKALNIH SKUPNOSTI (PRIMER OBČINA VELIKA POLANA)
Katja Hozjan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo sega na področje javnih financ na lokalni ravni, natančneje na ravni občine Velika Polana. Lokalna samouprava je eden od temeljev demokracije. Danes označuje pravico in sposobnost lokalne skupnosti, da v mejah ustave in zakonov predpiše in ureja pomemben delež javnih zadev lokalne narave z lastno odgovornostjo in v interesu lokalnega prebivalstva. Temo upravljanje s finančnimi sredstvi občine Velika Polana sem si izbrala, ker se želim kot občanka občine Velika Polana podrobneje seznaniti z njenimi nalogami, financiranjem ter porabo proračunskih sredstev. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretičen in praktičen del. Pri pisanju teoretičnega dela sem se predvsem naslanjala na veljavno zakonodajo s področja financiranja občin, ter upravljanje s finančnimi sredstvi v lokalni skupnosti. Občine morajo opraviti svoje naloge, saj so te bistvenega pomena za lokalno skupnost, za zagotovitev teh nalog pa občine potrebujejo finančna sredstva. Sistem spremljanja delovanja, ki se odraža na podlagi sprejetega proračuna, imenujemo proračunsko računovodstvo. Občinski proračun je kot eden izmed temeljnih dokumentov občine, saj podrobneje prikazuje financiranje občine. V praktičnem delu sem predstavila občino Velika Polana, analizirala sem proračun in zaključni račun občine Velika Polana za leto 2015. Na podlagi primerne podlage sem primerjala občino Velika Polana v zadnjih petih letih, ter analizirala koliko sredstev namenijo Pomurske občine za investicije.
Keywords: lokalna samouprava, financiranje občine, proračun, zakon, primerna poraba, finančna sredstva
Published: 23.05.2017; Views: 991; Downloads: 138
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica