Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V sodobnosti se znanje razvija hitreje kot kadarkoli prej in hkrati v enaki meri tudi hitro zastara. Izobraževalne ustanove se s tradicionalnimi metodami poučevanja vedno težje prilagajajo hitro spreminjajočim se zahtevam po znanju. Igrifikacija in resne igre so orodja, ki se jih da izkoristiti v izobraževalnih okoljih, saj lahko učencem izboljšajo prejem znanja, zavzetost in motiviranost. V magistrskem delu smo zasnovali resno igro o oskrbovalnih verigah. Namenjena je poučevanju osnov delovanja oskrbovalnih verig in je primerna tako za starejše osnovnošolce kakor tudi za magistrske študente ne glede na njihovo predznanje s področja logistike ali oskrbovalnih verig. Izvede se jo lahko analogno, digitalno ali hibridno, igra pa je tudi časovno prilagodljiva, vendar odvisna od števila igralcev in želenega števila krogov. Resna igra o oskrbovalnih verigah, imenovana FLUM SCG, je bila razvita kot teoretični model, zato v okviru magistrskega dela ni bila praktično preizkušena. V diskusiji so podani predlogi za razvoj novih vlog, modulov in načinov izvajanja resne igre, ki lahko obogatijo, hkrati pa tudi zapletejo izvedbo.
Ključne besede: resna igra, logistika, oskrbovalne verige, igrifikacija
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavan transport pšenice v poševni in navpični smeri z uporabo Redlerjevega transporterja. Predstavljeno je teoretično ozadje delovanja Redlerjevega transporterja ter metoda diskretnih elementov (DEM), ki je bila uporabljena pri za izvedbo numeričnih simulacij. Izvedli smo analitičen preračun ter numerične simulacije v orodju Ansys Rocky. Izvedena je bila temeljita kalibracija materialnega modela za pšenico. Analizirali smo masne pretoke v treh regijah Redlerjevega transporterja in rezultate primerjali z analitičnim preračunom. Rezultati simulacije se ujemajo z analitičnim preračunom z manjšimi odstopanji. Analizirali smo ali v Redlerjevem transporterju material potuje z enako hitrostjo skozi celoten prerez transporterja, kar smo potrdili z analizo. Analizirali smo zapolnjenost korita, mesta največje obrabe Redlerjevega transporterja in sile na strgala. Končna izvedba Redlerjevega transporterja bi morala imeti spremenjena strgala kar bi izboljšalo praznjenje na koncu transportne poti.
Ključne besede: Logistika, Redlerjev transporter, metoda diskretnih elementov, transport žita, numerična analiza
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,08 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava optimizacijo interne logistike v okviru skladiščnega procesa priprave in izdaje drobnega materiala za potrebe montaže. V analizi obstoječega stanja so bile ugotovljene ključne omejitve, kot so visoka delovna obremenitev skladiščnika, ročni prenos informacij, pomanjkanje sledljivosti ter zamude pri dostavi materiala na montažna mesta. Na podlagi analize kapacitet in obsega nalog je bilo ugotovljeno, da trenutna organizacija ni ustrezna za obstoječe delovne pogoje. V okviru raziskave so bili predlagani konkretni ukrepi za izboljšanje: digitalizacija delovnih nalogov, uvedba sistema za prioritetno razvrščanje nalog z uporabo orodij, kot je Trello, vpeljava internega logističnega podpornega kadra ter dolgoročna avtomatizacija dostave z avtonomnimi mobilnimi roboti (AMR). Predlogi so bili vrednoteni z vidika izvedljivosti, stroškovne upravičenosti in vpliva na učinkovitost ter zanesljivost procesa. Zaključek naloge potrjuje, da je možno z razmeroma majhnimi organizacijskimi in tehnološkimi prilagoditvami bistveno izboljšati pretočnost in odzivnost logističnega sistema v montaži, ob tem pa zmanjšati tveganje napak in razbremeniti ključne zaposlene.
Ključne besede: optimizacija, interna logistika, skladišče drobnega materiala
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko uvedbe električnih vozil v vozni park podjetja GLS, s poudarkom na enoti v Slovenski Bistrici. Cilj naloge je preveriti smiselnost zamenjave obstoječih dizelskih dostavnih in osebnih vozil z električnimi alternativami z vidika ekonomskih, okoljskih in operativnih dejavnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti trajnostne mobilnosti, značilnosti električnih vozil, skupni stroški lastništva ter vpliv transporta na okolje. V empiričnem delu je izvedena analiza obstoječega stanja v podjetju, vključujoč strukturo voznega parka, povprečne razdalje, porabo goriva in emisije. Na osnovi pridobljenih podatkov in rezultatov ankete med zaposlenimi je izdelana primerjalna analiza dizelskih in električnih vozil. Rezultati kažejo, da bi elektrifikacija voznega parka lahko prinesla dolgoročne finančne in okoljske koristi, zlasti v urbanih območjih. Analiza SWOT, analiza skupnih stroškov lastništva ter izračun vračilne dobe potrjujejo, da je uvedba električnih vozil v podjetju GLS ekonomsko upravičena in okoljsko zaželena. Na koncu naloga predlaga tudi nadaljnje korake, kot so širitev infrastrukture, postopno uvajanje električnih osebnih vozil ter poglobljeno spremljanje porabe in učinkov novega sistema.
Ključne besede: električna vozila, trajnostna mobilnost, logistika, stroškovna analiza, emisije CO₂
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1016,80 KB)

Opis: Vodik postaja eden ključnih energentov prihodnosti, saj omogoča razogljičenje industrije, večjo energetsko varnost in krepitev konkurenčnosti gospodarstva. Diplomsko delo obravnava potencial uporabe vodika v slovenski industriji s posebnim poudarkom na logističnih izzivih, ki vključujejo proizvodnjo, skladiščenje, transport in distribucijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so slovenska podjetja pripravljena na prehod v vodikovo gospodarstvo, katere panoge imajo največ možnosti za prilagoditev in kakšno podporo potrebujejo za uspešno implementacijo. V teoretičnem delu so predstavljene lastnosti vodika, načini proizvodnje (sivi, modri in zeleni vodik), logistični vidiki ter evropski in nacionalni strateški okvirji. Empirični del temelji na anketni raziskavi, ki je pokazala, da podjetja prepoznavajo okoljske koristi vodika, a obenem izpostavljajo visoke stroške, pomanjkanje infrastrukture in nejasen regulativni okvir kot ključne ovire. Najbolj pripravljeni na uvajanje se kažejo energetsko intenzivni sektorji, kot sta jeklarstvo in kemijska industrija. Rezultati potrjujejo, da je za uspešno uvedbo vodika nujno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo. Slovenija ima ob ustrezni podpori Evropske unije (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) in razvoju logistične infrastrukture možnost, da postane aktiven del evropskega vodikovega gospodarstva ter s tem doseže pomembne okoljske in gospodarske koristi.
Ključne besede: vodik, logistika, slovenska industrija, zeleni vodik, trajnostna energetika
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,01 MB)