| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Fersped v funkciji evropskega logističnega operaterja
Ervin Bužan, 2009, master's thesis

Abstract: Špedicija oziroma klasični špediterji obstajajo že od prvih pojavov denarja in trgovine. Z razvojem novih tehnologij (železnica, cestna vozila) so se razvijali in rasli tudi špediterji. Skozi stoletja je klasična špedicija predstavljala glavnega organizatorja prometnih storitev. S pojavom novejših transportnih tehnologij (paletizacije, kontejnerizacije, RO-RO, FO-FO, LO-LO, bimodalne in Huckepack transportne tehnologije) in naglo rastjo mednarodne trgovine, so se bili špediterji prisiljeni prilagajati novim zahtevam naročnikov po hitrem, varnem, zanesljivem in cenovno ugodnem premeščanju blaga. Z naraščanjem globalne trgovine se spreminjajo tudi akterji. K nam prihajajo velika internacionalna podjetja, domača podjetja se iz nacionalnih podjetji spreminjajo v mednarodna oziroma globalna podjetja. Z razvojem informacijskih tehnologij, ki je na eni strani olajšala trgovanje in pospešila izmenjavo, na drugi pa ta tehnologija predstavlja platformo za nove storitve in pomoč pri izpolnjevanju zahtev naročnikov, po optimalni in celoviti logistični storitvi. V kolikor želijo klasični špediterji preživeti se morajo preoblikovati. Preobrazba iz klasičnih špediterjev v logistične operaterje je nujna, saj lahko le tako zadovoljujejo zahtevo naročnikov po celoviti logistični storitvi »od vrat do vrat«. Podobno usodo klasičnih špediterjev je doživljalo tudi podjetje Fersped d.d. Od same ustanovitve je opravljalo dejavnosti klasičnega mednarodnega železniškega špediterja, z velikim poudarkom na carinskem posredovanju. Svojo prvo preobrazbo je doživelo leta 1991 z osamosvojitvijo Slovenije in izgubo enotnega jugoslovanskega tržišča, drugo pa z vstopom Slovenije v Evropsko integracijo. Glavnino svojih prihodkov je še v letu 2004 ustvaril s carinskim posredovanjem. V istem letu je v okviru preoblikovanja ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, trgu in svojim naročnikom ponudil storitve celovitih logističnih rešitev in s tem naredil prvi korak na poti preoblikovanja v evropskega logističnega operaterja. Predstavljeni model, ki upošteva vse pomembne elemente preobrazbe klasičnega špediterja v evropskega logističnega operaterja omogoča podjetjem kot je Fersped d.d. postopno in učinkovito transformacijo in ohranjanje konkurenčne prednosti na trgu logističnih storitev ter sebi in celotni oskrbovalni verigi zagotavljanje dolgoročnega razvoja.
Keywords: Fersped d.d., logistika, logistični sistemi, primarni logistični sistemi, sekundarni logistični sistemi, terciarni logistični sistemi, kvartarni logistični sistemi, kvintarni logistični sistemi, logistična industrija, fizična distribucija, logistična distribucija, konvencionalni promet, multimodalni promet, kombinirani promet, logistična infrastruktura, logistična suprastruktura, klasična špedicija, logistična špedicija, kontejnerizacija, transportna tehnologija, logistični outsourcing
Published: 21.12.2009; Views: 4285; Downloads: 387
.pdf Full text (1,00 MB)

2.
3.
Posodobitev logistične infrastrukture v občini Radenci : diplomsko delo univerzitetnega študija
Alen Kranjc, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo predstavlja raziskovalno delo na področju logistične infrastrukture v Občini Radenci, ki ima velik potencial v razvoju gospodarstva in turizma. S teoretičnim delom in raziskavo smo izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili v uvodnem delu diplomske naloge ter predstavili kako bi z optimalnimi rešitvami na področju logistične infrastrukture v občini lahko posodobili in nudili oporo gospodarstvu in turizmu. Raziskava kaže, da vlada nezadovoljstvo z obstoječo logistično infrastrukturo v Občini Radenci ter da si nosilci gospodarstva in turizma v Občini Radenci želijo napredek v tej smeri. Na podlagi raziskave lahko tudi sklepamo katere so smeri razvoja in posodobitve logistične infrastrukture v občini in to predstavlja dobro izhodišče za iskanje rešitev, ki smo jih predstavili v drugem delu diplomske naloge in jih strnili v reševanje problemov v večih fazah.
Keywords: logistična infrastruktura, gospodarstvo, turizem, posodobitev
Published: 05.05.2011; Views: 1451; Downloads: 229
.pdf Full text (4,50 MB)

4.
Logistična infrastruktura VS
Martin Lipičnik, Darja Topolšek, 2008, other educational material

Keywords: logistika, logistična infrastruktura, visokošolski učbeniki
Published: 05.06.2012; Views: 1653; Downloads: 223
URL Link to full text

5.
Optimizacija voznega parka podjetja Mariborski vodovod, j. p., d. d.
Aleš Erker, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Optimizacija voznega parka podjetja Mariborski vodovod, j. p., d. d. smo reševali problematiko voznega parka, ki se kaže v previsokih stroških in neizkoriščenosti sistema sledenja CVS Mobile. V teoretičnih osnovah smo definirali in predstavili bistvene informacije, ki se nanašajo na vozni park podjetij. Po spoznanih teoretičnih osnovah smo raziskali, kako to poteka v praksi. Na osnovi posnetka stanja smo s kritično analizo prišli do ključnih problemov, ki se nanašajo predvsem na visoke stroške voznega parka. Ugotovili smo, da sta najpomembnejša vzroka za visoke stroške previsoka poraba vozil in v nekaterih primerih neprimerna oziroma nepotrebna osnovna verzija sistema CVS Mobile. Rešitve smo predlagali na podlagi spoznanj, ki smo jih predstavili v teoretičnih osnovah. Po tem naj bi sledila optimizacija voznega parka, ki bi dotični vozni park postavila na trenutno optimalno raven.
Keywords: logistična infrastruktura, optimizacija voznega parka, CVS Mobile, avtoplin
Published: 28.10.2012; Views: 1791; Downloads: 316
.pdf Full text (1,09 MB)

6.
Vpliv logistične infrastrukture na uporabo električnih vozil v Sloveniji
Rok Jus, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na logistično infrastrukturo in pomembnosti le te na izvajanje logistične storitve. V okviru logistične infrastrukture smo se omejili na polnilne postaje za električna vozila, ki predstavljajo enega izmed osnovnih objektov, ki omogočajo množičnost uporabe električnih vozil. Podobno bi lahko rekli za bencinske črpalke za fosilna goriva, ki so ključnega pomena za množično odvijanje prometa z vozili na fosilna goriva. V teoretičnem delu naloge smo predstavili električna vozila ter njihove lastnosti in karakteristike. Prav tako smo predstavili polnilne postaje. Pregledali smo načine polnjenja, nivoje polnjena in tehnične karakteristike. Posvetili smo se tudi Evropskim projektom in direktivam na področju implementacije infrastrukture in sistemskega okolja za polnjenje električnih vozil. V raziskovalnem delu naloge smo najprej predstavili dejansko stanje električnih vozil in javnih polnilnih postaj v Sloveniji, nato pa smo s pomočjo ankete raziskali vpliv logistične infrastrukture v Sloveniji. Rezultati, ki smo jih analizirali in komentirali so nas pripeljali do zaključka, da logistična infrastruktura v veliki meri vpliva na uporabo električnih vozil v Sloveniji. Problem predstavlja predvsem nezadostno število informacij o polnilni infrastrukturi, načinu polnjenja, zagotavljanju varnosti pri polnjenju ter lokacijah javnih polnilnih postaj. V kasnejši fazi pa tudi o pomanjkanju javnih polnilnih postaj, predvsem takih, ki omogočajo hitro polnjenje. Na podlagi tega smo prišli do sklepa, da logistična infrastruktura pomembno vpliva na uporabo električnih vozil v Sloveniji.
Keywords: električna vozila, logistična infrastruktura, javne polnilne postaje
Published: 30.01.2015; Views: 947; Downloads: 124
.pdf Full text (1,25 MB)

7.
8.
9.
Pomen logistične infrastrukture za razvoj turistične ponudbe v Gornji Radgoni
Kaja Španbauer, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pomen logistične infrastrukture za razvoj turistične ponudbe v Gornji Radgoni se osredotočamo na problematiko slabe logistične infrastrukture, ki pride v ospredje še posebej v sejemskem času, ko Gornjo Radgono obišče največ obiskovalcev. Predstavljen je tudi problem oddaljenosti Gornje Radgone od avtoceste ter neurejenost cestišč. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu so predstavljeni pomembni pojmi turizma in logistike ter informacije o Gornji Radgoni in njeni turistični ponudbi. Poleg zgodovine in opisa različnih sejmov je prikazana tudi letna rast števila obiskovalcev sejmov, števila razstavljavcev in površine razstavnih prostorov. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so bili razdeljeni med prebivalce mesta Gornja Radgona. V zaključnem delu naloge najdemo kritično analizo ter potrditev oziroma ovržbo zastavljenih hipotez.
Keywords: sejem, Gornja Radgona, logistična infrastruktura, turizem, logistika
Published: 18.10.2016; Views: 985; Downloads: 97
.pdf Full text (2,43 MB)

10.
Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stez
Damjan Doler, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena. Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov. V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Keywords: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Published: 14.08.2020; Views: 182; Downloads: 51
.pdf Full text (7,77 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica