| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba urejenih odločitvenih grafov pri računalniški obdelavi logičnih funkcij
Robert Meolic, 1995, diplomsko delo

Opis: Odločitveni grafi so uspešna podatkovna struktura za predstavitev logičnih funkcij. V diplomskem delu so podane potrebne matematične osnove za njihovo razumevanje in računalniški algoritmi za njihovo učinkovito realizacijo. Podrobno so opisani urejeni binarni odločitveni grafi (OBDD), urejeni funkcijski odločitveni grafi (OFDD) in urejeni binarni odločitveni grafi s potlačenimi ničlami (0-sup-BDD). Dodan je pregledni opis prostih binarnih odločitvenih grafov (FBDD), razširjenih binarnih odločitvenih grafov (XBDD), urejenih Kroneckerjevih funkcijskih odločitvenih grafov (OKFDD) in diferenčnih binarnih odločitvenih grafov (\delta BDD). Za ROBDD, ROFDD in 0-sup-BDD so podani razčlenitveno pravilo, pravilo minimizacije in algoritmi za logične operacije, ki so tudi izpeljani. Algoritmi so bili realizirani v programskem jeziku C. Prikazani so rezultati testov, v katerih se primerja učinkovitost različnih vrst odločitvenih grafov pri preverjanju enakosti logičnih funkcij, pri predstavitvi množic kombinacij in pri predstavitvi slik.
Ključne besede: Boolova algebra, logične funkcije, binarni odločitveni grafi, funkcijski odločitveni grafi, podatkovne strukture
Objavljeno: 07.08.2017; Ogledov: 785; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (560,59 KB)

2.
Simulator logičnih vrat
Sandi Zakošek, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi pomembnosti logičnih vezij dandanes obstaja veliko različnih spletnih in namiznih aplikacij (na primer simulator.io, Logicly, The Logic Lab), ki nam omogočajo simuliranje njihovega delovanja. Večina obstoječih simulatorjev je osnovanih tako, da na osnovi izbranih vhodnih vrednosti simulirajo izhode izbranega logičnega vezja. Čeprav je to razumljivo, saj se lahko več vhodov v logično vezje preslika v enak izhod, zgolj enosmerna simulacija omejuje možnosti obratnega inženirstva. V diplomskem delu naslovimo ta izziv, z razvojem algoritma, ki je zmožen analizirati izbrano logično vezje in ob podanih izhodnih vrednostih ovrednotiti pravilne vhodne vrednosti. Izdelan simulator omogoča izbor logičnih vrat in sekvenčnih vezij, na osnovi tega pa ovrednoti vhodne vrednosti za želen rezultat na izhodu. Pravilnost delovanja simulatorja smo preverili s kombiniranjem izbir, pri čemer smo ovrednotili tudi hitrost delovanja.
Ključne besede: Logična vrata, sekvenčno vezje, obratno inženirstvo, logične funkcije, algoritema
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 315; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (836,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici