| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
"I am a witch and I like it!"
Natalia Kaloh Vid, 2012, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: In this chapter I intend to explore the image of one of the most famous witches in Russian literary tradition, Mikhail Bulgakov's Margarita whose image is characterized by the combination of the dark, the magical and the sensual. As usually, Bulgakov calls attention to his varying from the usual protocol of witchcraft. He does complex things in symbolism in the extended treatment that he gives to the transformation of Margarita and to the famous satanic ball that she hosts. Margarita herself is an ambiguous character in the same way as Woland is in terms of good and evil. On the one hand, she is presented as a classic witch in the best traditions of black magic. She rides broomstick, drinks blood, bathes at night in the lake in the company of other witches, is washed in blood and, finally, she hosts Satan's ball. However, several elements in the plot correspond to the similarities between her and the Virgin Mary, as she exhibits mercy, faith and maternal love. The parallel between the witch and the Holy Virgin occurs as one of the most striking in Bulgakov's novel.
Ključne besede: ruska književnost, zlo, Bulgakov, čarovništvo, črna magija, literarne študije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 810; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

2.
3.
Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije - doslednost, odprtost, zanesljivost
Urška Perenič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Zadovoljiv izhod iz nelagodja mlajše generacije, ki ne v tradicionalni literarni vedi ne v sperspektivizirani sodobni obravnavi literature ne more najti stabilnejšega sestava spoznanj, ponuja sistemska veja ELZ. Preigrani so Luhmann, Schmidt, Hejl. Zlasti modifikacija Ruschevega teoretskega modela potrjuje smiselnost uporabe te paradigme v preučevanju literature.
Ključne besede: literarne študije, literarna veda, empirična literarna znanost, sistemska teorija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 541; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Esterházy pri nas
Jutka Rudaš, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja recepcijo del Pétra Esterhzyja pri nas. Postopek recepcijske estetike moderne madžarske književnosti od druge polovice 80-ih let do danes zaznamuje Vilenica. Madžarski pisatelji se od samega začetka (1986) udeležujejo te že tradicionalne literarne manifestacije, kjer je bil marsikateri izmed njih tudi že nagrajen. Péter Esterházy je bil prvi, ki je dobil mednarodno literarno nagrado Vilenica za leto 1988. Od takrat se je začelo tudi prevajanje njegovih del. Pričujoč prispevek ugotavlja, kako je pisateljevo leposlovno delo sprejeto v našem kulturnem prostoru s povsem drugačno kulturnozgodovinsko tradicijo, kjer odkrivamo različne horizonte branja, drugačno razumevanje njegovih umetniških sporočil in kjer nastajajo različne estetske sodbe
Ključne besede: madžarska književnost, slovenska književnost, literarna recepcija, 20. st., literarne nagrade, Vilenica, literarne študije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 374; Prenosov: 10
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Poetika izmikajoče se strukture
Miran Štuhec, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Temeljno nasprotje, na katerem deluje celotna struktura kriminalističnega romana, je nasprotje med zločincem in detektivom. Prav to nasprotje pa je v Lainščkovem romanu Astralni niz kontaminiramo s tem, da zločinca enostavno ni in da tudi detektiv pričakovane vloge razkrivanja zločina ne opravlja. Roman je strukturiran po principu spiralastega zapleta, katerega posledica je odprtost: umori sicer so pojasnjeni, a en udarec astralnega ne izključuje drugega, tretjega itn. Tudi vse osebe so zato povezane v spiralasti tok ujetosti in usodne nemoči. Njihova vloga jih združuje na istem polu aktantske ravni in pomeni delovati kot medij-žrtev
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska proza, kriminalka, Feri Lainšček, Astralni niz, literarne študije, 20. st.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 747; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kratka proza slovenskega realizma
2012

Opis: Kratka proza slovenskega realizma
Ključne besede: Antologije, Kratka proza, Literarne študije, Realizem, Slovenska književnost
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 622; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Opozicijski značaj aktantske ravni Zidarjevega Dolenjskega Hamleta
Miran Štuhec, 1996, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavna oseba Zidarjevega Dolenjskega Hamleta je zgrajena na temelju opozicije. Tvorita jo zavest o smiselnosti vztrajanja v borbi za ohranjanje istovetnosti in osebne svobode, v zahtevi po pravici biti drugačen ter dvom v lastne sile. Ker shema aktantske ravni ne predvideva vloge pomočnika in ker tudi oseba sama ni sposobna svojih ciljev uresničiti, se smisel njenega upiranja razkriva v načelni človekovi opredelitvi za vztrajanje in ohranjanje.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska proza, 20. st., literarne študije, roman, Dolenjski Hamlet
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 395; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pojem književne tradicije v znanosti o književnosti
Jože Pogačnik, 1993, izvirni znanstveni članek

Opis: Študij obravnava vsebinske določnice pojma tradicija, ki je pojav, v katerem se utemeljuje literarna veda. Za ugotavljanje lastnosti tradicije so pregledana ustrezna spoznanja bioloških znanosti (polimorfen pogled na človekovo osebnost), na tej podlagi je bilo laže poenotiti določene aspekte lingvistike in kulturologije, od sodobnih postopkov pa zlasti raziskovalno izhodišče intertekstualnosti. Nova besednoumetnostna dela nastajajo in so sprejeta v kontekstu ali na ozadju določene književne tradicije, katera jim določa pomen in smisel. Elementi tradicije so vedno aktualizirani in integrirani v novi miselni kontekst s pomočjo jezika. Tradicijo določa torej samo tako imenovani "trenutek sedanjosti", ki ga je mogoče ugotavljati za vsakega avtorja in za vsako književnost posebej.
Ključne besede: književnost, tradicija, literarne študije
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 331; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Fantastične pripovedi Astrid Lindgren
Saša Petelinc, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Fantastična pripoved je žanr mladinske književnosti, ki so ga ločili od ljudske in umetne pravljice po letu 1930. V članku so zajete raziskave književnih analitikov, kot so Anna Krüger, Lucia Binder, Gote Klingberg in Helmut Müller. Teorija fantastične pripovedi je predstavljena na delih Astrid Lindgren, ki je bila snov prvotnih raziskav o novonastalem žanru. V slovenski jezik prevedene fantastične pripovedi so: Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička ter Ronja, razbojniška hči. Članek vsebuje analize književnih likov, njihove primerjave in skupne poteze, ki jih lahko zasledimo v vseh mladinskih delih Astrid Lindgren.
Ključne besede: ocene in poročila, Astrid Lindgren, Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči, fantastična pripoved, mladinska književnost, švedska književnost, literarne študije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 572; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (728,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Grozljivo v delih sodobne slovenske mladinske proze
Katarina Fink, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V slovenski mladinski književnosti se grozljiva literatura intenzivneje pojavlja od 90. let 20. stoletja. Mladi bralci ob branju grozljivega doživljajo tesnobna duševna stanja (groza in strah) – ta so sicer negativna, vendar jih radi (po)doživljajo ob branju grozljive literature. Pri tem zavestno želijo, da jih preveva občutek ogroženosti zaradi neprijetnega, neznanega, nenaravnega ali tistega, česar si niso zmožni razumsko in izkustveno razložiti, ob tem pa se zavedajo fikcije in se počutijo varne. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih slovenske sodobne mladinske proze kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, a osnovna perspektiva del je drugače naravnana. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti. V ospredju so predvsem: boj med dobrim in zlom; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; tradicija pravljičnosti pripovednih besedil. Vsa literarna besedila prikazujejo vdor nadnaravnih, sovražnih sil, s čimer avtorji stopnjujejo bralčevo doživetje grozljivega. Literarni liki so kot značilnost grozljivega prikazani kontrastno in označujejo katerega koli posameznika, vrženi so v neko dogajanje in nanj nimajo vpliva. V sodobni slovenski mladinski prozi se pojavlja dvodimenzionalna raven, menjavanje in preplet nenavadnih in čudežnih dogodkov. Jezikovna sredstva povišujejo stopnjo doživljanja grozljivega pri mladih bralcih z veliko čutno zaznavnostjo. Obravnavana dela so iz sodobne slovenske mladinske proze in so prikaz konkretnih primerov ter značilnosti uvrščanja med literarna dela z elementi grozljivega.
Ključne besede: grozljivo, grozljiva literatura, gotski roman, elementi grozljivega, sodobna mladinska proza, slovenska mladinska proza, sodobna književnost, literarne študije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 306; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (91,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici