| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 28 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
24.
25.
FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANK
Andrej Novak, 2013, magistrsko delo

Opis: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj. Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij. Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank. Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju.
Ključne besede: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1177; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

26.
BANČNIŠTVO V SENCI
Matej Vučanović, 2013, diplomsko delo

Opis: Diploma opisuje bančništvo v senci, ki ga globalno imenujemo Shadow Banking. Začelo se je pojavljati v začetku finančne krize, takoj po bankrotu četrte največje investicijske banke v ZDA Lehmans Brothers. Subjekti, ki tvorijo bančništvo v senci so obstajali že dolgo pred aktulano finančno krizo, vendar jih ni bilo v takšnem obsegu kot so sedaj. Obseg bančništva v senci se je začel širiti kmalu po letu 1990 in dosegel vrhunec leta 2008 na začetku finančne krize, ko so bile obveznosti bančništva v senci ocenjene na kar 67 miljard dolarjev. Bančništvo v senci tako imenujemo zaradi izogibanja bančnim regulacijam. Subjekti, ki tvorijo bančništvo v senci niso dejanske banke, ampak finančne institucije, ki z dejavnostmi delujejo podobno kot banke. Ne prejmajo pa depozitov, kar pomeni, da niso tretirane po enakih regulatorjih kot tradicionalne banke in se zaradi tega lahko izognejo regulaciji. Subjekti, ki sestavavljajo bančništvo v senci so hedge skladi angl. Hedge Funds, denarni skladi angl. Money market funds, vzajemni skladi ter dejavnosti kot so listinjenje angl. Securitizations, in posli s ponovnim odkupom angl. REPO markets. S pomočjo Evropske komisije ter FSB želijo z regulacijmi stabilizirat delovanje subjetkov v bančništvu v senci tako, da ne bodo ogrožali finančnega sistema.
Ključne besede: bančništvo v senci, regulacija, posebna namenska družba, listinjenje
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1889; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

27.
REGULACIJA BANČNIŠTVA V SENCI V EU IN ZDA
Denis Prah, 2015, diplomsko delo

Opis: Mediji so površno označili trg drugorazrednih hipotekarnih posojil kot krivca za nastalo krizo. Bančništvo v senci lahko označimo za epicenter finančne krize. Termin bančništvo v senci se nanaša na institucije brez bančne licence, ki opravljajo podobne funkcije kot banke, a v manj reguliranem okolju. Bančništvo v senci bi morda lahko označili za »igro«, ki se odvija v senci reguliranega tradicionalnega bančništva. Bančništvo v senci je doživelo pravi razcvet tik pred krizo. Banke in druge institucije so kovale ogromne dobičke skozi proces, imenovan listinjenje. Banke tradicionalno refinancirajo posojila z depoziti ali medbančnim izposojanjem, bančništvo v senci pa refinancira vrednostne papirje, zavarovane z raznimi posojili, s kvazi depoziti, kot so deleži skladov denarnega trga. Finančni vzvod je v senčnem bančništvu precej višji kot v tradicionalnem bančništvu, kar povzroča večjo nestabilnost bančnega sistema v senci. Bančništvo v senci je pravzaprav pravi bančni sistem, ki je dovzeten za bančno paniko. Dogodki v začetku avgusta 2007 so bili bančna panika. Začetni »tek« na institucije bančništva v senci se je nato razširil na celoten finančni sektor. Med klasičnim bančništvom in bančništvom v senci je zelo tanka meja. ZDA in EU sta z namenom preprečitve podobne krize sprejeli novo zakonodajo, ki popolnoma reformira finančni sektor. Za primer, ameriški Dodd-Frankov zakon obsega več kot 2000 strani. Na začetku naloge zaradi lažjega razumevanja na kratko predstavljam vzroke, ki so pripeljali do finančne krize. Bistvo naloge pa je opis zakonodaje, sprejete v ZDA in EU. Nalogo zaključujem z oceno, ali so sprejete reforme zadostne za preprečitev podobne krize.
Ključne besede: bančništvo v senci, listinjenje, posli povratne prodaje, izvedeni finančni instrumenti na prostem trgu, hedge skladi, Dodd-Frankov zakon, Direktiva o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, Uredba o evropski tržni infrastrukturi, Direktiva o trgih finančnih instrumentov II
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1203; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

28.
LISTINJENJE V BANKAH
Dolores Marton, 2016, diplomsko delo

Opis: Začetki listinjenja segajo v leto 1970 v ZDA. Pri listinjenju gre za povezavo med posojili, njihovim prodajanjem in izdajanjem vrednostnih papirjev. Listinjenje omogoča financiranje na aktivni strani bilance, torej da se določena sredstva na aktivni strani preoblikujejo v vrednostne papirje, ki se nato prodajo investitorjem. Samo listinjenje torej omogoča boljšo razpršenost tveganja, kar hkrati povečuje tudi splošno finančno stabilnost. Listinimo lahko katerokoli premoženje, ki je dovolj veliko in homogeno. V procesu listinjenja zberemo osnovna sredstva v tako imenovan »bazen« sredstev, ki se nato prodajajo investitorjem kot vrednostni papirji. Banke si s sekuritizacijo povečujejo prihodek, svojo likvidnost in tako lažje dosežejo kapitalske zahteve. Pri listinjenju premoženja sodeluje več udeležencev, prvi akter listinjenja pa je ponavadi banka, ki zbere sredstva za listinjenje in jih nato proda izdajatelju. Ta potem izda vrednostne papirje, ki so zavarovani na podlagi teh sredstev in jih proda naprej investitorju. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da kakor so prednosti listinjenja, tako so tudi slabosti. Pravna podlaga listinjenja v Sloveniji ni ravno dodelana, kar smo ugotovili tudi po opravljenih intervjujih v bankah, saj je večina intervjuvanih bank mnenja, da pri njih listinjenje ni razvito.
Ključne besede: listinjenje, listinjenje v Sloveniji, Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, udeleženci listinjenja, prednosti in slabosti listinjenja, vrednostni papirji
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 195; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici