1. Učinek rdečega kvasnega riža pri uravnavanju hiperholesterolemijKatarina Bevc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Hiperholesterolemija predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, saj povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, ki so glavni vzrok smrti po vsem svetu. Zdravljenje običajno temelji na farmakoloških pristopih, kot so statini, vendar ti pogosto povzročajo neželene učinke. Rdeč kvasni riž (RYR), uveljavljen kot naravni prehranski dodatek, vsebuje monakolin K, ki je strukturno enak lovastatinu. Namen raziskave je bil raziskati možnost obvladovanja hiperholesterolemij z uživanjem rdečega kvasnega riža, ki je predstavljen kot alternativa vsem dobro poznanim statinom.
Metode: Zaključno delo je napisano na podlagi deskriptivne metode dela. Relevantno strokovno literaturo smo pridobili, analizirali oziroma pregledali iz naslednjih mednarodnih priznanih podatkovnih baz: PubMed, Sage, ScienceDirct, CINAHL Ultimate. Izvedli smo pregled literature, ki smo jo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V raziskavo smo vključili sedem randomiziranih kliničnih raziskav, ki so pokazale, da RYR pomembno znižuje holesterol LDL, skupni holesterol in trigliceride z minimalnimi neželenimi učinki. Učinkovitost se poveča v kombinaciji z drugimi spojinami, kot sta berberin in polifenoli.
Zaključek: Rdeč kvasni riž predstavlja obetavno naravno alternativo za obvladovanje hiperholesterolemij. Njegova širša uporaba zahteva nadaljnje raziskave in večjo ozaveščenost javnosti o njegovih prednostih.
Keywords: rdeč kvasni riž, statini, hiperholesterolemija, lipidi, zdrav življenjski slog
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 37
 Full text (978,63 KB) |
2. Letna dinamika založnih snovi pri hrošču Laemostenus (Antisphodrus) schreibersii (Coleoptera: Adephaga: Carabidae)Helena Lonjak, 2011, master's thesis Abstract: Laemostenus schreibersii je troglofil iz družine Carabidae, pogost v jamah na območju Slovenije. Vrsta je deloma prilagojena na podzemeljski način življenja. Živi v vhodnih in notranjih delih jam, preferira habitate mezokavernikolnih dimenzij plitvo pod površjem. Pozimi se umakne v globlje špranje površinskega podzemeljskega okolja, kjer prezimuje. Takrat se ne prehranjuje, zato porablja založne snovi. V naši raziskavi smo želeli pojasniti dinamiko porabe založnih snovi pri L. schreibersii med letom. Porabo smo ugotavljali z biokemijskimi analizami količin lipidov (eterska ekstrakcija) in glikogena (antronska reakcija) ter s histološkimi analizami založnih tkiv v maščobnem telesu (merjenje velikosti lipidnih kapelj in deleža lipidov v maščobnem telesu) eno leto vsak neparni mesec. Ugotovili smo, da oba spola med prezimovanjem porabljata lipide. Pri samcih je metabolizem lipidov med letom konstanten, pri samicah pa se izrazito spreminja. Velikost lipidnih kapelj je pri samcih med letom konstantna, pri samicah pa je znatno večja marca zaradi oogeneze, največji je tudi njihov delež lipidov v maščobnem telesu. Med prezimovanjem je raven glikogena najvišja in ostaja enaka, nato pa do julija upada in doseže najnižjo vrednost. Domnevamo, da je visok delež glikogena pozimi povezan s tvorbo antifrizov za zaščito pred nižjimi temperaturami okolja. Na splošno je za vrsto med prezimovanjem bolj pomemben lipidni metabolizem. Energijska dinamika L. schreibersii je kompleksna in vezana na vse aktivnosti hroščev med letom.
Keywords: glikogen, Laemostenus schreibersii, lipidi, maščobno telo, prezimovanje, založne snovi
Published in DKUM: 23.11.2011; Views: 4365; Downloads: 275
Full text (2,96 MB) |
3. LOČEVANJE LIPIDNIH RAZREDOV S TANKOPLASTNO KROMATOGRAFIJO IN EKSTRAKCIJO NA TRDNI FAZIDunja Al Mahdawi, 2011, undergraduate thesis Abstract: Za ločevanje lipidov v njihove razrede smo uporabili metodo tankoplastne kromatografije (TLC) in jo po optimizaciji prenesli na metodo ločevanja na trdni fazi (SPE). Vse teste smo izvedli na standardnih spojinah najbolj značilnih predstavnikov lipidov.
Rezultate smo ovrednotili na podlagi primerjave kromatogramov, ki smo jih dobili s preizkusi nekaj kombinacij razvijalnih raztopin na TLC in adsorpcijskih faz na SPE.
Za našo metodo sta najbolj primerni razvijalni raztopini heksan : dietileter (65 : 35 (v/v)) in kloroform : metanol:voda (65 : 25:4 (v/v/v)), razvijalni raztopini kloroform : metanol:ocetna kislina (100 : 5 : 2 (v/v/v)) in heksan :dietileter : metanol : ocetna kislina (90 : 20 : 5 : 2 (v/v/v)) sta zaradi slabše ločljivosti lipidov manj primerni. Iz rezultatov je razvidno, da je za našo metodo najprimernejša kolona s silikagel polnilom proizvajalca Varian, ki jo kondicioniramo s kloroformom in metanolom. Aminske SPE kolone različnih proizvajalcev niso bile primerne.
Uspešni rezultati testov ponovljivosti in obnovljivosti metode so pokazali, da je uporabljena analizna metoda primerna za ločevanje izbranih lipidov v posamezne lipidne razrede.
Keywords: lipidi, fosfolipidi, ekstrakcija tekoče-tekoče, tankoplastna kromatografija (TLC), ekstrakcija na trdni fazi (SPE).
Published in DKUM: 03.05.2011; Views: 3748; Downloads: 683
Full text (1,89 MB) |
4. |
