1. Likovni razvoj otrok in odraz vizualne kulture v otroških likovnih delih : magistrsko deloNatalija Zalokar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava likovni razvoj otrok in odraz vizualne kulture v otroških likovnih delih. V namen raziskave so bila podrobno analizirana likovna dela učencev, ki so obiskovali 1 . in 5. razred ene izmed slovenskih osnovnih šol. Glavni namen dela je bila prepoznava značilnosti posameznih stopenj likovnega razvoja na likovnih delih učencev, zajetih v raziskavo in njihova primerjava z značilnostmi, ki so jih v preteklosti že zaznali raziskovalci likovnega razvoja. Poleg prepoznave značilnosti likovnega razvoja je bil namen raziskave tudi ugotavljanje odraza vizualne kulture v likovnih delih učencev in primerjava likovnih motivov, ki so jih učenci izbrali za upodobitev glede na njihov spol in starost. Rezultati nakazujejo, da lahko večino predhodno opisanih značilnosti, ki so jih zaznali raziskovalci likovnega razvoja, še vedno zaznamo na likovnih delih učencev, ki obiskujejo 1. razred, česar pa ne moremo trditi za učence 5. razreda. Na večini analiziranih likovnih del učencev obeh preučevanih razredov smo zaznali očiten odraz vizualne kulture. Prav tako smo zaznali tudi razlike v izbiri likovnih motivov glede na starost in spol učencev.
Ključne besede: likovna umetnost, likovni razvoj otrok, vizualna kultura, otroška likovna dela
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 789; Prenosov: 147
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Analitični prikaz stanja nivoja likovne ustvarjalnosti pri učencih v osnovni šoli : magistrsko deloSara Cetl, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Analitični prikaz stanja nivoja likovne ustvarjalnosti pri učencih v osnovni šoli je sestavljeno iz dveh sklopov – teoretične vsebine in empiričnega dela. V uvodnih poglavjih so predstavljeni likovno izražanje, ustvarjalno mišljenje, ki je pogojeno z divergentnim in s konvergentnim mišljenjem, ter vplivi okolja na ustvarjalnost. Opisane so faze likovnega izražanja in razvoj likovnih sposobnosti s poudarkom na učencih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Nadalje so opredeljeni likovna ustvarjalnost in njeni dejavniki ter kako se omenjeno ustvarjalnost lahko spodbuja ali zavira. Vključenih je tudi nekaj raziskav, ki so se ukvarjale z ustvarjalnostjo ali so pripomogle k razumevanju likovnega izražanja učencev. Empirični del magistrskega dela zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti učencev 8. razreda različnih osnovnih šol na območju Maribora. Preučili smo tudi povezanost dejavnikov likovne ustvarjalnosti. Rezultati so pokazali, da se v nivoju likovne ustvarjalnosti z vidika spola kažejo statistično značilne razlike zgolj pri enem dejavniku – fluentnosti, v prid dekletom. Pokazala se je tendenca elaboracije in fleksibilnosti, pri čemer so nekoliko boljše rezultate dosegle prav tako deklice. Z vidika stratuma je bilo mogoče zaznati statistično značilne razlike pri elaboraciji, občutljivosti za likovne probleme in fluentnosti, v prid učencem iz primestja. V analizi povezanosti spodbujevalnih dejavnikov likovne ustvarjalnosti se je pri vseh pokazala kot pozitivna in statistično značilna. Ugotovili smo, da so podobno slabše rezultate dosegli mlajši učenci v pretekli raziskavi (Herzog, 2009), pri dejavnikih, ki omogočajo likovno ustvarjalnost (redefinicija, fluentnost, elaboracija). To pomeni, da tako mlajši učenci, kot tudi učenci ob koncu osnovne šole ne dosegajo določenih povprečnih rezultatov pri nekaterih dejavnikih likovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, dejavniki likovne ustvarjalnosti, spodbujanje likovne ustvarjalnosti, likovni razvoj, likovno izražanje
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1318; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,65 MB) |
3. Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobjuLea Harih, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Spodbujanje domišljije otrok na področju osnov odtiskovanja v 2. starostnem obdobju je predstaviti likovni razvoj otrok v predšolskem obdobju in podrobneje preučiti ustvarjalnost – kaj sploh ustvarjalnost je, zakaj jo je potrebno razvijati in katere so njene značilnosti. Navedli smo tudi načine spodbujanja likovne ustvarjalnosti, pri katerih smo se osredotočili na otrokovo sposobnost domišljije, ki smo jo v praktičnem delu spodbujali z opisanimi likovnimi tehnikami s področja osnov odtiskovanja.
Zanimalo nas je, pri kateri izmed likovnih tehnik je otrok najustvarjalnejši oziroma katera največ pripomore k aktivaciji njegove domišljije ter kateri otroci so ustvarjalnejši – mlajši ali starejši. Ugotovili smo, da se bo otrok, če mu pustimo svobodo, ustvarjalno izražal pri vsaki likovni tehniki in ne moremo izpostaviti samo ene. Glede razlik v ustvarjalnosti med mlajšimi in starejšimi otroci pa bi lahko rekli, da so malo ustvarjalnejši mlajši otroci, kar je posledica njihovega razvoja.
Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo. Naš postopek zbiranja podatkov uvrščamo med kvalitativne tehnike. Podatke smo zbrali na podlagi izvedenih likovnih dejavnosti v mesecu maju in juniju v skupini 19 otrok, starih 3–6 let, iz podružnice vrtca Ruše – vrtec Bistrica ob Dravi.
Ključne besede: predšolski otrok, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, domišljija, likovno področje osnove odtiskovanja
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1404; Prenosov: 207
Celotno besedilo (5,49 MB) |
4. Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolahMaja Idoska, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Likovna umetnost kot dejavnik emancipacije otrok z različnimi sposobnostmi v vključujočih šolah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili likovno umetnost v vključujoči šoli, pri čemer bomo podrobneje opisali koncept inkluzije, učence s posebnimi potrebami, emancipacijo otrok s posebnimi potrebami, prednosti likovnovzgojne prakse z vidika emancipacije, naloge učitelja likovne umetnosti in pomen individualizacije v učnem procesu likovne umetnosti. Nadalje bomo predstavili likovno ustvarjalnost in likovno apreciacijo. Vsemu temu sledi predstavitev likovnega razvoja, ki je bil skupaj z likovno apreciacijo tudi predmet raziskave. Znotraj likovnega razvoja bomo opisali likovnointelektualni, likovnooblikovni in likovnoustvarjalni razvoj ter načine spodbujanja le-tega. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati nivo likovne ustvarjalnosti, nivo likovnooblikovnega razvoja, nivo likovnointelektualnega razvoja ter nivo likovne apreciacije otrok različnih skupin v šestih razredih vključujočih osnovnih šol na območju Maribora.
Rezultati so pokazali, da v nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja, likovnointelektualnega razvoja in likovne apreciacije med skupinami ni statistično značilnih razlik. Se je pa pokazala statistično značilna razlika med spoloma, in sicer pri likovni apreciaciji, v prid deklicam. V nivoju likovne ustvarjalnosti, likovnooblikovnega razvoja in likovnointelektualnega razvoja med deklicami in dečki ni bilo mogoče zaznati statistično značilnih razlik. Ugotovitev, da med nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami in učenci z običajnim razvojem ni razlik, daje možnost, da se preko likovne umetnosti učenci lahko emancipirajo.
Ključne besede: Likovna umetnost, emancipacija, likovni razvoj, likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1286; Prenosov: 211
Celotno besedilo (2,10 MB) |
5. Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šoleLara Grešovnik, 2019, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev.
Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Ključne besede: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 1320; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,12 MB) |
6. Preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije pri petošolcihNika Lopert, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja raziskavo na področjih likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije, ki je bila opravljena med učenci petega razreda osnovnih šol. Prvi del naloge podaja teoretični uvod, ki zajema otrokov likovni razvoj, razčlenjuje kompleksen pojem likovne ustvarjalnosti in opredeljuje njene dejavnike ter predstavi pomen likovne apreciacije. Drugi del zajema analizo izvedene empirične raziskave, katere namen je bil na eni strani spremljava ustvarjalnih in apreciativnih sposobnosti petošolcev, na drugi pa preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije. Empirična raziskava temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Izvedli smo jo na neslučajnostnem, priložnostnem vzorcu 298 petošolcev slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali obstoj statistično značilne razlike pri nivoju razvitosti likovne ustvarjalnosti med spoloma in pri dejavniku likovne ustvarjalnosti ‒ elaboracija, kjer so bile deklice uspešnejše od dečkov. Pri apreciativnih sposobnostih nismo zasledili statistično značilnih razlik med spoloma. Z analizo linearnih povezav smo ugotovili obstoj povezav med nekaterimi dejavniki, ki likovno ustvarjalnost spodbujajo, med dejavniki, ki likovno ustvarjalnost omogočajo, in tudi povezave med obema skupinama dejavnikov. Z vidika likovne apreciacije smo potrdili korelacije med receptivnimi in perceptivnimi sposobnostmi učencev. Tudi med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovno apreciacijo se je pokazala statistično značilna korelacija.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija, likovni razvoj, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1179; Prenosov: 245
Celotno besedilo (2,44 MB) |
7. Vpliv predšolskega varstva in šole na likovno izražanje učencev v prvih dveh razredih osnovne šoleAndreja Kljajič, 2016, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava vpliv predšolskega varstva na kasnejši likovni razvoj v prvem in drugem razredu osnovne šole. Razdeljena je na tri dele. V prvem, teoretičnem delu, so predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o razvoju predšolskih otrok, s poudarkom na likovnem razvoju. Z vidika razvijanja otrokovih sposobnosti je posebna pozornost namenjena vlogi družine, staršev, starih staršev, vrtca in šole. Teoretični del je sklenjen z znanstvenimi spoznanji o likovnem razvoja učencev v prvem razredu osnovne šole. V prvem delu empirične raziskave, izvedene v prvem razredu osnovne šole, smo ugotovili nekatere prednosti pri otrocih, ki so predšolsko varstvo preživeli doma. To je upravičeno, saj so bile to naloge s poudarkom na individualno vodenem likovnem delu. V drugem delu raziskave pa smo odkrili nekaj prednosti pri otrocih, ki so predšolsko varstvo preživeli v vrtcu. Tudi to je pričakovano, saj smo za merjenje likovnega razvoja uporabili standardiziran test, ki omogoča identifikacijo likovnega razvoja z vidika več dejavnikov. V empirični raziskavi je bila potrjena predpostavka, da vpliv predšolskega varstva na kasnejši likovni razvoj v prvem in drugem razredu osnovne šole ni zanemarljiv. Rezultati so pokazali, da je velikega pomena učiteljevo strokovno in sistematično izvajanje likovnih nalog v prvem in drugem razredu osnovne šole.
Ključne besede: predšolsko varstvo, likovni razvoj, umetnostna vzgoja, vrtec, šola, starši, stari starši
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 2408; Prenosov: 189
Celotno besedilo (2,57 MB) |
8. SPREMLJANJE LIKOVNO-INTELEKTUALNEGA RAZVOJA V ZGODNJEM OSNOVNOŠOLSKEM OBDOBJUPetra Vdovč, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Spremljanje likovno-intelektualnega razvoja v zgodnjem osnovnošolskem obdobju je sestavljeno iz dveh sklopov – teoretične vsebine in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene znanstvene teorije, ki zajemajo intelektualnost in njen razvoj, vezan na otroško obdobje, na podlagi katerega opisujemo tudi likovni razvoj. Za lažjo predstavo in razumevanje zunanje plasti likovnega dela oziroma predvsem področja risbe smo nekatere izmed njih predstavili in podkrepili z likovno-teoretskimi zakonitostmi. Teoretično izhodišče smo zaključili s predstavitvijo vzgojno-izobraževalnega procesa likovne umetnosti v zgodnjem osnovnošolskem obdobju, katerega del so tudi otroci, ki so vključeni v naš raziskovalni vzorec.
V drugem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, s katero smo spremljali likovno-intelektualni razvoj učencev, starih 7 in 8 let. S pomočjo posameznih kriterijev optično-tematskega testa smo preverili začetno in končno raven likovno-intelektualnega razvoja. Rezultate smo primerjali tudi glede na spol. Z izvedbo inicialnega in finalnega testa smo ugotovili napredek v otrokovem razvoju, ki se pojavi v časovnem okviru 8 mesecev in se glede na spol ne razlikuje.
Ključne besede: magistrska dela, intelektualni razvoj, likovno izražanje, otroški likovni razvoj, likovna teorija, vzgojno-izobraževalni proces likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1624; Prenosov: 166
Celotno besedilo (3,53 MB) |
9. Kombinirane likovne tehnike v prvem razredu osnovne šoleMojca Borko, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Kombinirane likovne tehnike v prvem razredu osnovne šole govori o možnostih kombiniranja likovnih tehnik znotraj istega področja likovne umetnosti ali med različnimi področji, ki so: risanje, slikanje, grafika, kiparstvo in arhitektura.
V teoretičnem delu smo predstavili pouk likovne umetnosti, likovne tehnike in materiale v prvi triadi (risarske, slikarske, grafične likovne tehnike, kiparske likovne materiale, materiale za oblikovanje prostora in kombinirane likovne tehnike), artikulacijo učne ure pri pouku likovne umetnosti z vidika likovne tehnike, predstavili smo splošne in specifične metode dela s poudarkom na tistih metodah, ki se nanašajo na likovno tehniko in na demonstracijo likovne tehnike. Opisali smo tudi značilnosti otrokovega likovnega izražanja v prvem razredu, saj je poznavanje likovnega razvoja za delo pri pouku likovne umetnosti zelo pomembno.
V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, s katero smo želeli ugotoviti, kako učenci samostojno kombinirajo različne likovne tehnike pri reševanju likovne naloge. Zasnovali smo pet likovnih nalog s kombiniranimi likovnimi tehnikami ter jih izvedli z 18 učenci prvega razreda podeželske osnovne šole. Podatke smo zbirali z opazovanjem, z udeležbo, fotografiranjem ter analizo likovnih izdelkov.
V sklepnem delu smo predstavili ključne ugotovitve študije primera in podali mnenje o opravljenem lastnem strokovnem delu.
Ključne besede: pouk likovne umetnosti, metode dela, likovni razvoj otrok, kombinirane likovne tehnike, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 7369; Prenosov: 1242
Celotno besedilo (1,57 MB) |
10. Povezanost likovnih sposobnosti z učnimi sposobnostmi pri učencih prvega triletja osnovne šoleAndreja Büdefeld, 2016, magistrsko delo Opis: Likovni razvoj je kontinuiran proces, ki je odvisen od čustvene in kognitivne komponente pridobljenega znanja. Namen raziskave je bil poglobitev in razširitev znanja o likovnem razvoju iz vidika razlik med spoloma in miselno-spoznavnih ter učno-storilnostnih področij, povezanih z ostalimi šolskimi sposobnostmi. Raziskavo smo izvedli na 8 dečkih in 10 deklicah, starih od 7–8 let, v dveh testnih obdobjih drugega razreda. Šolske sposobnosti smo preverjali s standardnimi testi, ki so bili sestavljeni v skladu z učnim načrtom in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja. Delovni spomin, povezan z vizualno-prostorskimi sposobnostmi, smo preverjali s spremenjenim Rey-Osterrieth testom. Deklice so dosegle statistično značilno boljše rezultate pri govorno-jezikovnih sposobnostih in na likovno-intelektualnem nivoju (dejavnik načina prikazovanju človeške figure) kot dečki. Pri ostalih likovnih in šolskih sposobnostih ter delovnem spominu, povezanim z vizualno-prostorskimi sposobnostmi, razlik med spoloma nismo ugotovili. Dečki in deklice so se razlikovali pri doseganju napredka v likovnih in ostalih šolskih sposobnostih v obdobju osmih mesecev. Napredek pri dečkih smo ugotovili pri številskih sposobnostih in splošni informiranosti, deklice pa so napredovale pri govorno-jezikovnih sposobnostih. Oboji so napredovali pri zaznavnih in spominskih sposobnostih, medtem ko napredka nismo ugotovili pri prostorskih, logično-matematičnih in likovnih sposobnostih. Z bivariatno analizo linearnih povezav med uspešnostjo pri likovnih in ostalih šolskih sposobnostih smo ugotovili statistično značilno linearno povezanost optično-intelektualnega nivoja likovnega razvoja s šolskimi sposobnostmi. Linearna povezanost likovnih in šolskih sposobnosti in povezanost med posameznimi dejavniki likovno-ustvarjalnega nivoja se je razlikovala med dečki in deklicami. Naši rezultati kažejo na obstoj razlik med spoloma na različnih nivojih ocenjevanja uspešnosti pri likovnih in ostalih šolskih sposobnosti in dodatno pojasnjujejo vpetost likovnih sposobnosti v okvir spoznavnega razvoja.
Ključne besede: spoznavni razvoj, likovni razvoj, učni napredek, likovni napredek, razlike med spoloma, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 01.08.2016; Ogledov: 1344; Prenosov: 147
Celotno besedilo (4,06 MB) |
