1. Možnosti ilustriranja na podlagi avtorske pravljice pri likovnem izražanju v predšolskem obdobju : diplomsko deloSara Bokal, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Možnosti ilustriranja na podlagi avtorske pravljice pri likovnem izražanju v predšolskem obdobju je predstaviti različne možnosti za načrtovanje likovnih dejavnosti, ki vključujejo ilustriranje. Dejavnosti, predstavljene v diplomskem delu, služijo kot idejno izhodišče za strokovne delavce v vrtcih, natančneje za načrtovanje manj pogosto uporabljenih likovnih motivov. Likovne dejavnosti so načrtovane v sklopu področij risanja, slikanja, osnov odtiskovanja, kiparjenja in oblikovanja prostora, pri čemer je vsako področje zastopano s posamezno likovno tehniko.
Praktični del diplomskega dela vsebuje pet primerov izvedenih likovnih dejavnosti z motivi iz avtorske pravljice; predstavljene so pripadajoče evalvacije. V okviru izvajanja in analiziranja dejavnosti smo ugotovili, da avtorska pravljica lahko predstavlja kakovostno sredstvo za motivacijo in motiv likovnih dejavnosti. Tovrstne dejavnosti so bile za otroke nove, privlačne in so spodbujale njihovo ustvarjalnost. Dejavnosti so bile izvedene v Vrtcu Trbovlje – v enoti na PE Alojza Hohkrauta, OŠ Trbovlje, v homogenem oddelku štiriindvajsetih otrok, starih od pet do šest let.
Ključne besede: ilustriranje, likovno izražanje, likovni motiv, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (2,53 MB) |
2. Promet kot likovni motiv pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju : diplomska deloMaja Krenker, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Promet kot likovni motiv pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju je predstaviti nekoliko drugačne in sveže ideje za likovne dejavnosti v vrtcu na temo promet ter z njimi prispevati k izboljšanju likovnovzgojne prakse v vrtcih. Likovne dejavnosti zajemajo naslednjih šest področij likovne vzgoje: risanje, slikanje, kiparstvo, osnove odtiskovanja, oblikovanje prostora in estetsko vrednotenje. Za vsako likovno področje smo izbrali tisto likovno tehniko, za katero menimo, da je najprimernejša za upodobitev izbranega motiva.
V praktičnem delu smo izvedli šest likovnih dejavnosti s poudarkom na likovnih motivih na vseživljenjsko pomembno tematiko – promet – ter jih evalvirali. Ugotovili smo, da otroke k likovni dejavnosti bolj kot običajni pritegnejo redki in nevsakdanji motivi, ki v njih vzpodbudijo željo po ustvarjalnem izražanju.
Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno, neeksperimentalno in komparativno metodo pedagoškega raziskovanja ter metode kvalitativne metodologije. Likovne dejavnosti smo izvajali v vrtcu Dravograd – enoti Šentjanž, natančneje v heterogeni skupini štiriindvajsetih otrok, starih od štiri do šest let.
Ključne besede: likovni motiv, likovna dejavnost, predšolsko obdobje, likovna področja, likovne tehnike
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 172
Celotno besedilo (3,85 MB) |
3. Primerni motivi za likovno izražanje otrok v starosti 2-4 leta na temo pomladInes Jurčič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerni motivi za likovno izražanje otrok starih 2-4 leta na temo pomlad smo predstavili nekaj drugačnih, novih idej za likovno dejavnost v vrtcih na temo pomlad. Obdelali smo štiri likovna področja in sicer: risanje, slikanje, odtiskovanje (grafika) in kiparstvo. Znotraj njih smo uporabili različne likovne tehnike, primerne za likovno delo v predšolskem obdobju. Dejavnosti smo izvajali z otroki v vrtcu, starimi 2-4 leta.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo pojasnili naravo likovnih motivov in likovnih tem v okviru predšolske likovne didaktike, značilnosti načrtovanja likovnih dejavnosti v vrtcu, podali značilnosti razvoja likovnega izražanja v predšolskem obdobju pri različnih starostih in navedli načela predšolske likovne didaktike. Predstavili smo še likovna področja in likovne tehnike s poudarkom na primernih tehnikah ter opozorili na najpogostejše napake na področju likovnih dejavnosti.
V praktičnem delu smo izvajali osem nastopov iz področja didaktike likovne vzgoje na temo pomlad. Risali smo koreninice rastlin na papirnate kozarčke in svoje odseve, ki smo jih opazovali v lužah. Na stare dežnike smo slikali z rokami, sami smo si zmešali tudi barvo iz blata in vode ter z njo slikali na risalne liste. V glino smo s prsti naredili polževo sled in valjali deževnike, ki smo jih opazovali v naravi. Z vatiranimi palčkami smo odtiskovali regratove lučke ter odtiskovali muhe iz zmečkanega papirja. Ugotovili smo, da drugačni, bolj abstraktni motivi otroke bolj pritegnejo in povečajo otrokovo zanimanje za dejavnost. Ugotovili smo tudi, da je v vsakem tematskem sklopu ogromno možnosti za izbiro likovnih motivov in da je možno, ne glede na tematiko, ki se v vrtcu obravnava, izvesti kvalitetno likovno dejavnost.
Ključne besede: likovni motiv, likovna tehnika, likovna dejavnost, predšolska vzgoja, otroci
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 875; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,99 MB) |
4. KOMPARATIVNA ANALIZA SPREJEMANJA LIKOVNEGA MOTIVA PRI OSEMLETNIKIHBlažka Hartman, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je namenjeno seznanitvi s priljubljenostjo likovnih motivov med slovenskimi in hrvaškimi osemletniki. Pri ugotavljanju odnosa do likovnih motivov med osemletnimi osnovnošolci smo se posvetili preučevanju vpliva spola in okolja na sprejemanje likovnih motivov.
V teoretičnem delu predstavljamo slovenski in hrvaški šolski sistem, v okviru katerega smo še posebej izpostavili osnovnošolsko izobraževanje. V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšno je stanje likovnega pouka na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja doma in na sosednjem Hrvaškem. V ta namen smo se lotili tudi primerjave slovenskega učnega načrta za likovno umetnost s hrvaškim učnim načrtom za likovno kulturo. Sledil je pregled načrtovanja likovnega pouka na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja. Za tem smo se seznanili z likovno nalogo in njenimi sestavinami, ki so likovni pojem, likovna tehnika in likovni motiv. Podrobneje smo obdelali likovne motive, kjer smo se odločili za izpostavitev vrst likovnih motivov in učiteljevega izbiranja likovnih motivov, ki so primerni za osnovnošolsko izobraževanje. Konec teoretičnega dela smo namenili seznanitvi z izsledki dosedanjih raziskav vezanih na likovne motive in obravnavi umetniških del, ki so bila ključnega pomena za izvedbo empiričnega dela.
Empirični del smo posvetili predstavitvi rezultatov, ki pričajo o priljubljenosti likovnih motivov pri slovenskih in hrvaških osemletnikih. Ugotavljamo obstoj statistično značilne razlike v sprejemanju likovnih motivov glede na spol, kar pomeni, da morajo učitelji svojo pozornost pri izbiranju reprodukcij umetniških del usmeriti prav v upoštevanje všečnosti različnih likovnih motivov med dečki in deklicami. Raziskava nas je pripeljala do ugotovitev, da je tudi država tisti dejavnik, ki v nekaterih primerih statistično značilno vpliva na izbor likovnih motivov. Hrvaški osemletniki izražajo večjo naklonjenost do morskih motivov, medtem ko slovenske osemletnike bolj zanimajo abstraktni motivi.
Ključne besede: Slovenija, Hrvaška, likovni pouk, učni načrt, likovni motiv.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 1187; Prenosov: 93
Celotno besedilo (3,13 MB) |
5. Odnos do likovnih motivov desetletnikov v evropskih šolskih sistemihAnja Žmahar, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali odnos do likovnih motivov na razredni stopnji osnovnih šol v evropskih šolskih sistemih. Namen raziskave je bil preveriti odnos učencev, tako pri dečkih kot deklicah, do motivov pri prikazanih sklopih reprodukcij umetniških del. Prav tako smo spremljali preference likovnih motivov učencev v različnih evropskih šolskih sistemih. Pri tem pa želeli preveriti, kako na preference vpliva dejavnik spola in okolja oz. države, iz katere prihajajo učenci. V posameznih sklopih predstavljene reprodukcije upoštevajo likovne pojme iz učnih načrtov.
V teoretičnem delu smo predstavili pomen pouka likovne umetnosti v osnovni šoli in značilnosti likovne umetnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu. Dotaknili smo se tudi ciljne naravnanosti likovne umetnosti ter vloge učencev pri pouku le-te. Predstavili smo načrtovanje likovne umetnosti ter značilnosti likovne naloge in njene sestavine. Posebno poglavje je namenjeno motivu, kjer smo predstavili tudi vrste motivov ter primernost motivov, ki jih lahko učenci pri pouku likovne umetnosti realizirajo na razredni stopnji primarnega izobraževanja. Naša raziskava je potekala v štirih evropskih državah, in sicer v Sloveniji, Belgiji, Španiji in na Nizozemskem. Posebno poglavje smo namenili tudi kratkemu povzetku vloge likovne umetnosti v elementarnem izobraževanju v tujih državah. Natančneje smo predstavili bistvene značilnosti posameznih učnih načrtov za likovno umetnost. Na koncu smo zapisali še nekaj o preferencah do likovnih motivov, povzeli ugotovitve dosedanjih raziskav in opisali reprodukcije umetniških del, ki smo jih vključili v raziskavo.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, v kateri so bili udeleženi deset let stari učenci iz štirih evropskih držav. Z rezultati raziskave smo potrdili tezo, da je spol pri izbiri umetniških reprodukcij, ki jih predstavljamo učencem, ključnega pomena in da moramo ta dejavnik pri izboru pri pouku likovne umetnosti upoštevati. Pri preverjanju razlik med državami, iz katerih prihajajo učenci, pa smo ugotovili, da prihaja do razlik. Predvsem se kaže razlika glede na državo pri fantazijskih in živalskih motivih.
Ključne besede: likovna umetnost, odnos do likovnega motiva, evropski šolski sistemi, likovni motiv
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1231; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,96 MB) |
6. RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE V OSNOVNI ŠOLIMaja Klevže, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela ter je nastalo z namenom preverjanja različnih načinov razvijanja likovne apreciacije na podlagi prikazanih umetniških del.
V teoretičnem delu predstavljamo pojem apreciacije, pomen likovne apreciacije in teoretična izhodišča o vlogi sodobne umetnosti v osnovni šoli, in sicer v likovnem razvoju učencev sedmega razreda. Dotaknemo se tudi učiteljeve priprave na problemski pouk pri poučevanju likovne umetnosti. Teoretična izhodišča zaključimo z vlogami sodobne umetnosti pri pouku likovne umetnosti, likovnim razvojem učencev v sedmem razredu osnovne šole ter s pomembnostjo motivacije pri pouku.
V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo rezultate raziskave, v kateri smo preverjali ustreznost postopkov razvijanja likovne apreciacije, in sicer pri prepiru o sliki, igri pogovora in pripravi učencev na resno predavanje za svoje sošolce.
Rezultati raziskave so pokazali, da učenci postopka razvijanja likovne apreciacije preko igre pogovora niso sprejeli tako dobro kot postopka razvijanja likovne apreciacije preko prepira o sliki in priprave učencev na resno predavanje za svoje sošolce. Učenci so pri postopku razvijanja likovne apreciacije na način, da so sami pripravili resno predavanje za svoje sošolce, pokazali veliko zanimanja in retoričnih sposobnosti za oblikovanje zgodb. Menimo, da bi se postopek razvijanja likovne apreciacije s pomočjo igre pogovora izkazal za ustreznejšega, če bi izbrali drugačne reprodukcije umetniških del.
Učenci so s takšnim načinom uporabe postopkov razvijanja likovne apreciacije sproščujoče spoznavali umetniška dela, saj so lahko svoja doživljanja poljubno in svobodno izrazili.
Ključne besede: likovna apreciacija, likovni razvoj učencev, umetniška dela, likovni motiv, metode za predstavitev.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2014; Ogledov: 2455; Prenosov: 218
Celotno besedilo (2,20 MB) |
7. PREFERENCE DO LIKOVNIH MOTIVOV NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLEŠpela Ros, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo preference do likovnih motivov na razredni stopnji osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so različni motivi likovnih del priljubljeni pri učencih v četrtem razredu osnovne šole. V teoretičnem delu smo opredelili pojma likovna umetnost in likovna vzgoja in predstavili povezanost med njima. Predstavili smo značilnosti likovne vzgoje v osnovni šoli. Dotaknili smo se tudi ciljev pri likovni vzgoji. Predstavili smo značilnosti likovne vzgoje na razredni stopnji, njeno načrtovanje ter značilnosti likovne naloge in njenih sestavin. Ker se skozi raziskavo soočamo z likovnimi motivi, smo predstavili vrste motivov in motive, ki so primerni na razredni stopnji. Na koncu smo se dotaknili še preferenc do likovnih motivov in predstavili nekaj raziskav ter umetniška dela, ki so jih učenci ocenjevali.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri so sodelovali učenci četrtih razredov osmih osnovnih šol iz Pomurja. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med spoloma, saj so dečki izbirali drugačne motive kot deklice. Dečkom so bili bolj všeč abstraktni in fantazijski motivi, deklicam pa motiv interiera in portreti dekleta in ženske.
Obema spoloma, tako dečkom kot deklicam, je bilo všeč delo z motivom krajine in umetniško delo z motivom živali, tudi tihožitje. Z analizo rezultatov smo prišli do ugotovitve, da ni statistično značilnih razlik glede na socialni stratum. Tako dečki kot tudi deklice so se za umetniška dela odločali na podlagi motiva. Zato je pri pouku likovne vzgoje potrebno izbrati umetniška dela z motivi, ki bodo všeč učencem obeh spolov.
Ključne besede: likovna vzgoja, preferenca do likovnega motiva, četrti razred, likovni motiv
Objavljeno v DKUM: 18.07.2013; Ogledov: 2048; Prenosov: 442
Celotno besedilo (2,55 MB) |
8. The relation of lower grade primary school pupils to motif in visual artMatjaž Duh, Jerneja Herzog, 2011, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: From the motivational point of view, choosing motifs in art education is exceptionally important, as the motif represents the affective part of art education. Emotional response of pupils, both in the perception of artwork and in their own creations, represents an important factor in understanding and responding to art. The article presents the results of a survey which was conducted with the aim of establishing the popularity of different motifs in works of art. The survey was conducted among third-year primary school pupils and investigated which artwork the pupils liked the most and which were the motifs that drew their attention. We further investigated the effect that pupil gender had on these choices. The results have shown that there is a statistically significant gender-related difference in the choice of the motif, while there is less evidence of such a difference with regard to social stratum. The environment of the pupils is therefore irrelevant in the choice of the motif.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna pedagogika, likovni motiv, afektivnost, osnovna šola, art education, primary school, visual art, motif, affectivity
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3154; Prenosov: 88
 Povezava na celotno besedilo |
9. NAČIN IZBIRE LIKOVNIH MOTIVOV PRI NAČRTOVANJU LIKOVNE NALOGEKlara Megla, 2012, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo razvoj otrokovih sposobnosti, ki so pomembne za njegovo likovno ustvarjanje. Nadalje predstavljamo razvoj likovnega izražanja pri otrocih in stopnje razvoja, natančneje pa predstavljamo tudi značilnosti likovnega izražanja otrok v prvih treh razredih osnovnega šolanja. Predstavili smo tudi vsebine likovne naloge - likovna področja, tehnike, likovni problem in temo ter motiv. Slednjega smo razdelali najpodrobneje, saj smo opisali tudi, v kakšnem odnosu je s temo in tehniko. Spregovorili smo tudi o učenčevem dojemanju likovnega motiva. Dotaknili smo se še izbiranja likovnega motiva s strani učiteljev.
Empirični del raziskave smo razdelili na dva dela. V prvem predstavljamo rezultate raziskave, v kateri smo analizirali, po katerem ključu učitelji najpogosteje izbirajo motive za likovno nalogo, ali so pri tem pozorni na ostale elemente likovne naloge (področje, tehniko, problem), ali motive izbirajo raznoliko ter ali motivom pripisujejo primerne likovne probleme. V drugem delu empiričnega dela naloge predstavljamo še likovne izdelke otrok, ki smo jih analizirali glede na raznolikost motivov in primernost izbranih motivov v oziru na uporabljene likovne tehnike in format slikovne oz. risalne podlage.
Rezultati prvega empiričnega dela kažejo, da učitelji motive najpogosteje črpajo iz snovi pri drugih predmetnih področjih, letnih časov in aktualnih dogodkov. Učitelji po večini izbirajo primerne kombinacije likovnega motiva in problema, motive pa po večini izbirajo raznoliko. Na podlagi rezultatov drugega empiričnega dela lahko trdimo, da učitelji za ustvarjanje pri likovni vzgoji najpogosteje izbirajo mešane likovne tehnike, in likovne tehnike s področja slikanja. Motive izbirajo precej raznoliko, vendar so premalo dosledni pri izvajanju likovnih tehnik in uporabi šablon. Učencem za ustvarjanje ponujajo vedno enake formate slikovnih oz. risalnih podlag, ki jih velikokrat ne izbirajo z ozirom na likovno tehniko.
Ključne besede: osnovna šola, razredni pouk, likovni motiv, likovna tehnika, likovna naloga
Objavljeno v DKUM: 12.03.2012; Ogledov: 4202; Prenosov: 861
Celotno besedilo (3,97 MB) |
