| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna načela in njihov pomen v pravu EU : magistrsko delo
Adrian Motoh Halitaj, 2024, magistrsko delo

Opis: Pravna načela predstavljajo temelje EU, saj zagotavljajo trden okvir, ki ureja njene institucije, države članice in državljane ter so njen najpomembnejši pravni vir. Njihova vloga se odraža skozi poenotenje zakonodaje, zapolnjevanje vrzeli ter dajanje teži in legitimnosti pravnemu redu EU kot celoti ter so ključnega pomena za delovanje EU. Njihov pomen je v pravnem redu EU že dolgo časa nedvomen, pri usmerjanju uporabe ter razlage pravil evropskega prava pa neizogiben. Uresničevanje pravnih načel poteka z uporabo prava, predvsem s sodno prakso Sodišča EU. EU se opira na sklop pravnih načel, da bi zagotovila doslednost, pravičnost in varstvo temeljnih pravic v državah članicah. Ko postanejo regulirani pojavi kompleksnejši, načela pogosto zagotavljajo večjo doslednost kot pravila, saj lahko ponavljajoče prizadevanje za natančnost v posameznih pravilih povečuje nenatančnost kompleksnega sistema pravil. Doslednost na kompleksnih področjih je tako možno bolje uresničiti z ustrezno kombinacijo pravil in načel kot pa samo z uporabo načel. Eden od razlogov za to, da ima pravo EU toliko splošnih načel in da imajo ta načela tako pomembno vlogo, je, da Pogodbe v številnih točkah določajo le zelo omejen in odprt okvir. Kot bomo videli, je bil ta omejen okvir osredotočen predvsem na gospodarsko povezovanje, manj pa na druga pravna vprašanja, kot so temeljne pravice. Zato je bila pogosto naloga Sodišča EU, da dopolni splošni okvir, po potrebi zagotovi varstvo in na splošno vdihne življenje samim temeljem Pogodb. Načela so temeljni gradniki, ki zagotavljajo usklajenost ter integriteto pravnega reda EU ter prispevajo k celovitosti in funkcionalnosti pravnega sistema EU. Pravna načela prispevajo k postopkovni pravičnosti pri odločanju v EU. Prispevek te magistrske naloge se kaže v tem, da temeljito in podrobno predstavi pravna načela ter njihov pomen najprej skozi zgodovinski razvoj načel ter nato v luči njihove vloge in funkcije v pravnem redu EU in v njihovem odnosu do načel mednarodnega prava. Pravna načela so predstavljena sistematično ter celovito.
Ključne besede: Načela, splošna načela, temeljna načela, vrednote Unije, temeljne pravice, demokratičnost in legitimnost, ustavne tradicije držav članic.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 1530; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (834,27 KB)

2.
Odnosi med zaporskimi akterji: študija v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : magistrsko delo
Zala Osterc, 2023, magistrsko delo

Opis: Za svetovno nizko stopnjo števila zaprtih žensk gre razloge iskati v večji konformnosti žensk do kazenskopravnih norm in posledično nižjo udeležbo v deviantnih in kriminalnih dejanjih. Gre za fenomen tako formalnega kot neformalnega družbenega nadzorstva nad ženskami, sestavljenega iz številnih neformalnih pravil in pričakovanj, izhajajočih iz spolnih ideologij in struktur, ki zmanjšujejo možnosti za kršenje pravil in izvajanje kaznivih dejanj. V zaključnem delu se osredotočamo na dinamiko odnosov in zaznano stopnjo legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig. V študiji je bila preučena domača in tuja literatura in do sedaj opravljene študije o odnosih in legitimnosti zaporskih sistemov, poleg teoretičnega pregleda je bila opravljena tudi kvalitativna študija v edinem ženskem zaporu v Sloveniji, na Igu. S pomočjo strukturiranih intervjujev z obsojenkami so bile merjene različne spremenljivke o odnosih med zaporskimi akterji, zaznavi legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah in njihovi prilagoditvi ter zadovoljstvu z zaporskim sistemom. Ugotovitve so pokazale, da odnosi med zaporskimi akterji predstavljajo srce dobro delujoče zaporske institucije, ki temelji na spoštovanju, zakonitosti in pravičnosti. Dinamičnost in dualnost odnosov med zaporskimi delavci in obsojenkami pa hkrati predstavljata strukturni konflikt, ki ga žene neenakovreden položaj zaporskih akterjev, tj. nosilcev moči in njegovih prejemnikov. Kakovostni odnosi vodijo do razvoja zaupanja pri obsojenkah v avtoriteto zaporskih delavcev, kar predstavlja temelj legitimnega in učinkovitega zaporskega sistema. Razumevanje kompleksnosti in dinamičnosti zaporskega okolja se je izkazalo za ključno pri implementaciji dobrih praks, usmerjenih v resocializacijo obsojenk.
Ključne besede: zapori, obsojenke, zaporski delavci, odnosi, legitimnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 397; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (835,55 KB)

3.
Penologija : učni pripomoček za visokošolski program varstvoslovja
Franc Brinc, 2009, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 629; Prenosov: 21
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Penologija : učni pripomoček za študente visokošolskega programa varstvoslovja
Franc Brinc, 2008, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 457; Prenosov: 4
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Penologija : izbrane penološke teme
Franc Brinc, 2007, drugo učno gradivo

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 10.05.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 20
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Samozaznava legitimnosti policistk in policistov v Sloveniji
Barbara Čuvan, Gorazd Meško, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne študije o samozaznavi legitimnosti in z njo povezanih spremenljivk (demografske spremenljivke, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje) pri slovenskih policistih, ki smo jo opravili v letu 2013, s poudarkom na primerjavi med policistkami in policisti. Metode: Junija 2013 smo opravili anketiranje na 24 policijskih postajah (majhne, srednje in velike) na vseh osmih policijskih upravah v Republiki Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 417 policistov in 104 policistke. Podatke smo obdelali s kvantitativnimi statističnimi metodami (opisna statistika, t-test, korelacije in regresijska analiza). Ugotovitve: Glede spremenljivk – faktorjev samozaznana legitimnost, zaznavanje mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosi med sodelavci, pravičnost v postopkih nadrejenih in proorganizacijsko vedenje nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med policisti in policistkami. Primerjave so pokazale, da policisti bolj pozitivno ocenjujejo svojo avtoriteto za opravljanje policijskega dela od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo strinjanja s trditvijo glede pomembnosti vloge policistov pri preprečevanju kriminalitete od policistk. Ocena zaupanja pri sodelavcih je višja pri policistih kot pri policistkah. Policisti bolj pozitivno ocenjujejo mnenje občanov o pravičnosti odločitev v policijskih postopkih od policistk, vendar policisti tudi bolj pritrdilno ocenjujejo domnevno mnenje občanov o skorumpiranosti policije od policistk. Policisti izražajo višjo stopnjo pripadnosti policiji od policistk in v varnem okolju so bolj pripravljeni povedati drugim, da delajo v policiji od policistk. Policistke bolj pozitivno ocenjujejo obrazložitve nadrejenih glede dela od policistov. Policistke tudi menijo, da je uporaba več sile, kot to določa zakon, sprejemljivejša, in poročajo, da so njihove delovne obremenitve večje od policistov. Povezave spremenljivk s samozaznano legitimnostjo kažejo na različne povezave pri policistkah in policistih. Omejitve/uporabnost raziskave Analize kažejo, da je koeficient ustreznosti Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) vzorčenja ustrezen. Vzorec zajetih policistov (80 %) in policistk (20 %) približno odraža razmerje med policisti in policistkami v Sloveniji. Ugotovitve študije kažejo na nekatere pomembne razlike v pojmovanju samozaznane legitimnosti. Raziskava je uporabna za nadaljevanje raziskovanja legitimnosti s poudarkom na uporabi kvalitativnih raziskovalnih metod. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so izhodišč e za razpravo o policijskem delu v Sloveniji in dojemanja policijskega dela, policijske organizacije in odnosov z občani pri policistkah in policistih, saj so policistke bolj usmerjene v organizacijo in iščejo podporo pri sodelavcih. Za njih je tudi manj značilna refleksija o pomenu povratnih informacij od ljudi v skupnostih glede legitimnosti policijskega dela. V tem oziru nanje vpliva samo ena komponenta dualnosti legitimnosti (in sicer, kaj o njih menijo sodelavci in kako same ocenjujejo svojo sposobnost za zakonito in legitimno opravljanje policijskega dela), ni pa vpliva javnosti na njihovo oceno kompetentnosti in moralnih stališč, kot je to izraženo pri policistih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno delo z uporabo vprašalnika, ki je vseboval vprašanja o samozaznani legitimnosti, pojmovanju mnenja občanov o legitimnosti policistov, odnosih med sodelavci, pravičnosti v postopkih nadrejenih in proorganizacijskega vedenja. Predhodne študije so preučevale predvsem samozaznavo legitimnosti (moških ali vseh) policistov, niso pa preučevale žensk v policiji ali primerjale rezultatov med policistkami in policisti.
Ključne besede: samozaznava, legitimnost, samozaznana legitimnost, policija, postopkovna pravičnost, proorganizacijsko vedenje, zadovoljstvo javnosti, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 924; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (343,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aleksandra Hočevar, 2019, diplomsko delo

Opis: Pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti je tema, ki me je pritegnila, ker obstaja že kar nekaj raziskav izvedenih glede mnenja javnosti o policiji in njihovem delu, kot tudi med policisti, kakšno imajo mnenje o njihovem delu, medsebojnem zaupanju ipd. pa vendar, se mi zdi to, nikoli dovolj raziskana tema. Recesija je povzročila precejšnje nezaupanje v institucije, velika posledica nezaupanja pa je definitivno vpliv medijev. Za temo pregled študij o zaupanju in legitimnosti policijske dejavnosti, sem se odločila, saj skoraj da vsakodnevno slišimo kritiziranje našega sistema nadzora in policijsko delo. Diplomsko delo temelji na podlagi pregleda literature, pridobljene iz predhodno izvedenih raziskav, študij, člankov in knjig. Policijsko delo je naporno, zahtevno in od policista zahteva veliko zbranosti in odgovornosti. Je pa seveda tudi plemenito in pomembno, saj policisti pomagajo ljudem v nesreči, skrbijo za varnost v družbi in skrbijo za spoštovanje zakonov. Zato dela policista ne mora opravljati vsak, saj je pomembno, da je policist komunikativen, odprt, z določeno stopnjo avtoritete, odločen in pravičen. Diplomska naloga je razdeljena na tri dele, pa vendar so si ti deli bolj blizu kot bi si mislili, saj vsi deli vplivajo na samolegitimnost policistov, k temu pa povezano zaupanje v policiste. V prvem delu sem predstavila pooblastila policije in policijskega dela in primer s prekoračitvijo pooblastil. V drugem delu s tem povezano zaupanje v policijo s strani javnosti in medsebojno zaupanje med policisti. V tretjem delu pa nekaj o legitimnosti policijske dejavnosti in samozaznavi legitimnosti. Vsi deli so si med seboj bolj blizu, kot bi si na prvi pogled mislili, saj ravno spoštovanje policijskih pooblastil in ravnanje po zakonih, v javnosti zbudi zaupanje v policijo, zaupanje v policijo kreira boljšo podobo policistov v javnosti in podoba javnosti in medsebojno zaupanje policistov sta ena izmed glavnih dejavnikov, ki vplivata na samozaznavo legitimnosti pri policistih.
Ključne besede: diplomske naloge, zaupanje, legitimnost, policijska dejavnost
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 684; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (904,95 KB)

8.
Vloga policije pri preprečevanju nestrpnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jaka Tekavec, 2019, diplomsko delo

Opis: Spoštovanje drugih oziroma drugače mislečih glede na njihovo versko, politično in spolno usmerjenost ter narodnostno pripadnost je vrednota, odraz naše osebnosti in morale. V družbi pa so tudi posamezniki, ki drugačnost zavračajo in je ne sprejemajo. Določeni posamezniki se povežejo v skupine enako mislečih, kar jim daje občutek moči in kar njihovo prepričanje še bolj podkrepi. Nestrinjanje oziroma svojo nestrpnost izražajo na različne načine, ki se v skrajnih primerih sprevržejo tudi v nasilje. Obvladovanje tovrstnih deviantnih ravnanj je ena temeljnih nalog policije kot institucije formalnega družbenega nadzorstva. Policija v okviru svojih pristojnosti odkriva in preprečuje deviantna ravnanja ter zoper kršitelje tudi ustrezno ukrepa. Pri obravnavi deviantnih ravnanj in v policijskih postopkih pa morajo policisti ravnati v skladu z zakoni, spoštovati enakost pred zakonom in ravnati v okviru svojih pooblastil. Policisti morajo biti pri svojem delu vseskozi profesionalni, kar pomeni, da delajo zakonito, strokovno in etično. Ob tem pa morajo zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj le tako v očeh ljudi predstavljajo legitimen organ. Če namreč posameznik meni, da so mu bile v policijskem postopku kratene temeljne človekove pravice, lahko svoje nestrinjanje z delom oziroma odločitvijo policista izrazi z vloženo pritožbo zoper delo policista. Policija je ves čas deležna nadzora tako državnih institucij kot tudi nevladnih organizacij, ki nenehno spremljajo njeno delo in se ob nepravilnostih tudi ustrezno odzovejo. Da bi bili policisti pri svojem delu še bolj strokovni, policija nenehno pripravlja različna usposabljanja in izpopolnjevanja, ki potekajo že na začetku izobraževanja za ta poklic, kot tudi kasneje v času službovanja.
Ključne besede: diplomske naloge, nestrpnost, družbeno nadzorstvo, policija, legitimnost, nadzor nad delom policije
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 4440; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (529,69 KB)

9.
Participacija občanov pri sprejemanju splošnih aktov v občini
Sergeja Emberšič Sukič, 2018, magistrsko delo

Opis: Lokalne oblasti, v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. Lokalna samouprava se tako v občini, ki je najožja, primarna naravna skupnost ljudi ukvarja predvsem z zadevami, ki se nanašajo na socialo, zdravstvo, izobraževanje, gospodarsko infrastrukturo in se torej tičejo vsakdanjega življenja in dela občanov. Lokalne oblasti so demokratične institucije, ki so zavezane k spoštovanju demokratičnih norm in standardov. Na procese odločanja v lokalni skupnosti med drugim vplivajo institucionalne povezave, lokalna politična kultura in participacija državljanov, lokalna oblast je demokratična le, če imajo občani možnost bodisi posredno ali neposredno, bistveno vplivati na njeno izvajanje. Leta 2009 je pričela veljati Resolucija o normativni dejavnosti, ki določa, da je za zagotavljanje legitimnosti sprejetih odločitev in zmanjševanje demokratičnega deficita potrebno pri pripravi odločitev omogočiti sodelovanja čim širšega kroga subjektov. Strategija med drugim določa načela ter minimalna priporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri vključevanju javnosti. Po opravljenem raziskovanju ugotavljam, da participacija občanov v Sloveniji na lokalni ravni ni ustrezno urejena. Vse do danes lokalne skupnosti v svojih poslovnikih občinskih svetov v postopku sprejemanja splošnih aktov ne predvidevajo vključevanja javnosti v skladu s smernicami, ki v praksi predvidevajo ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja, v postopku priprave predpisa pa izvedbo splošne razprave in javne predstavitve. Implementacija Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanju lokalne oblasti na lokalni ravni ni zadovoljiva, kar se v praksi pogosto odraža v nezadovoljstvu občanov ter nezaupanju v izvoljene predstavnike. V magistrski nalogi na primeru Mestne občine Murska Sobota predlagam vključitev javnosti v postopek sprejemanja splošnih aktov, ki ga določa Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Na ta način se upoštevajo določila MDPELLS, s krepitvijo vpliva občanov na odločitve, ki jih sprejemajo organi lokalne samouprave, pa se poveča tudi zadovoljstvo občanov, ki so postavljeni v vlogo odločevalcev.
Ključne besede: demokratičen deficit, konsenz, legitimnost, lokalna samouprava, konzultacija, transparentnost
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 1149; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (661,21 KB)

10.
Varnost in zaupanje v delo policistov na območju Policijske postaje Ljubljana Moste : magistrsko delo
Blaž Zupančič, 2017, magistrsko delo

Opis: Tematika magistrske naloge sega na področje kriminologije in viktimologije. Bistvo naloge je opredeliti policijsko delo na področju varovanja policijskega okoliša in odzivanje javnosti na to delo. Pri tem so v začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in nekatere povezave med njimi. Na tem mestu je izpostavljena primerjava dveh temeljnih pojmov, pomembnih za magistrsko nalogo, in sicer pojma legalnosti in pojma legitimnosti. Prav tako je predstavljeno širše javno mnenje o pluralni policijski dejavnosti v Republiki Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer v skupnost usmerjenim policijskim delom. Pri tem so predstavljene osnovne značilnosti, predhodniki, preventivni projekti, dileme in nekatere raziskave v skupnost usmerjenega policijskega dela. Ta teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer sta prek javnega mnenja dveh izbranih sosesk na območju dela Policijske postaje Ljubljana Moste opredeljeni legitimnost in učinkovitost dela policistov te postaje. Legitimnost in učinkovitost sta opredeljeni na podlagi javnega mnenja o varnosti in zaupanju prebivalcev tega območja v policijsko delo. Pri tem so mnenja javnosti vezana na naslednje dejavnike: postopkovna pravičnost policistov, učinkovitost policistov, podrejanje policistom, viktimizacija, javni red in mir, stališča do migrantov, pripravljenost občanov za sodelovanje s policijo, povezanost soseske, tradicionalne vrednote in mladostniki.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti, zaupanje v policijo, legitimnost, javno mnenje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.01.2018; Ogledov: 1282; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (376,02 KB)

Iskanje izvedeno v 7.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici