| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
DEMOKRATIČNA LEGITIMNOST KOMITOLOGIJE
Anja Galun, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem opisala in raziskala postopek sprejemanja aktov v komitološkem postopku. Prvi komitološki odbori so bili ustanovljeni z delegacijo pristojnosti Sveta ministrov na Evropsko komisijo oz. na odbore, ki imajo pregled nad akti, ki jih pripravi Evropska komisija. Postopek komitologije se je spreminjal. Vlogo v njem je pridobil Evropski parlament, prav tako pa so akti komitologije postali javno dostopni. Pojavilo se je tudi več kritik komitologije. Nekatere se nanašajo na vlogo nacionalnih parlamentov v postopku, druge na deliberativni supranacionalizen, na dostopnost do aktov komitologije ter na vlogo nacionalnih predstavnikov v odborih.
Ključne besede: komitologija, odbor, Svet ministrov, Evropska komisija, demokratična legitimnost.
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 1883; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (355,63 KB)

2.
Legitimnost policijskega dela : diplomsko delo
Ivanka Oberman, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: policija, policijsko delo, legitimnost, etika, etični kodeksi, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1476; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (398,33 KB)

3.
Prizadevanja za legitimnost delovanja milice
Pavle Čelik, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zakonitost, legitimnost, mitingi, milica, policija, protesti
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 792; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Legitimnost in postopkovna pravičnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nea Rotovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Obdobje mladostništva je eno izmed najpomembnejših obdobij življenja. V tem obdobju si vsak posameznik izoblikuje določene norme, vrednote, stališča ter absorbira vzorce vedenja, po katerih se bo v življenju najverjetneje ravnal. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, kakšna pravila, vrednote ter norme ima interes zagovarjati, spoštovati. Mladostnik se v tej fazi, ko odrašča sooča s številnimi vplivi iz okolja. Prav ti imajo relativno močan vpliv na njegovo vedenje, s tem pa tako nam kot okolju nekaj sporočajo. Posebej pomembno pa je, da se ta sporočila pravilno interpretirajo, saj posameznik v tem obdobju še posebej izraža tudi svoja nestrinjanja, nasprotovanja z vrednotami, normami, stališči, ki jih je pridobil v primarni fazi socializacije, kjer še ni bil podvržen širšemu krogu družbe, temveč se je razvijal v krogu družine. V obdobju ko polnoletni mladostniki zapuščajo varno zavetje otroštva, oziroma sobivanja z družino ter se podajajo na neznano, a mikavno pot odraslosti, se še posebej izrazi njihovo odklonsko vedenje, torej vedenje, ko se posameznik ne vede v skladu z družbenimi normami, temveč jim na nek način s svojim vedenjem nasprotuje, jih prične kršiti. Mladostniki v obdobju odraščanja torej nasprotujejo normam, pravilom, vzorcem obnašanja, ki so jih pridobili skozi prvo fazo socializacije ter ponotranjijo neke povsem nove. V diplomski nalogi smo se konkretno osredotočili na zaupanje v policijsko delo, spoštovanje zakonov polnoletnih mladostnikov, ugotoviti želimo v kolikšni meri polnoletni mladostniki spoštujejo zakone ter kaj vpliva na to, da jih morebiti ne. Pri tem smo se uprli na postopkovno ter distributivno pravičnost glede legitimnosti policijskega dela pri polnoletnih mladostnikih v Sloveniji, pri čemer se postopkovna pravica upira na kakovost sprejemanja odločitev in kakovost medosebnih odnosov v obravnavi, distributivna pa je posebna vrsta pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Z izdelavo diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je zaupanje v slovensko policijo med polnoletnimi mladostniki dobro, bolj zaupajo ji nedeviantni mladostniki ter da le ta učinkovito ščiti človekove pravice, njena učinkovitost pa vpliva na večje zaupanje vanjo.
Ključne besede: mladostniki, družbeno nadzorstvo, policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1178; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (550,49 KB)

5.
"Licence to kill" : problem pravnosti in legtimnosti dovoljenja za ubijanje
Matjaž Matjašič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo skušali predstaviti prikrito delovanje treh večjih obveščevalnih služb in njihovo poseganje v človekove pravice. Skratka, raziskali bomo, ali “Licence to kill” obstaja oz. na podlagi katerega pravnega akta lahko tajne in vojaške službe izvajajo asasinacijo. To smo skušali ponazoriti v treh primerih: »Aleksandra Litvinanka so ubili s pomočjo radioaktivnega izotopa 210Po. S tem so ogrozili na tisoče drugih življenj, ker z radioaktivnim strupom morilci niso znali pravilno ravnati. Osamo Bin Ladna, bi lahko ameriški komandosi zajeli živega, ker je bil neoborožen, ko so stopili v njegovo sobo. Mahmud Al Mabhouja so ubili v Dubaju. Pri tej akciji je sodelovalo 27 agentov. Nekateri med njimi so uporabljali dvojnike potnih listin z imeni, ki so pripadala drugim ljudem. Šlo je za krajo identitete. S tem so ogrozili druga, nedolžna življenja«.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, atentati, umori, umor po naročilu, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno: 05.03.2013; Ogledov: 1154; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji : načelo sorazmernosti kot "orodje" uspešnega in legitimnega dela policije
Andraž Suhadolec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z vidika legitimnosti analizirali osnovna načela za uporabo policijskih pooblastil in tudi posebna načela za uporabo prisilnih sredstev, saj upoštevanje omenjenih načel, predvsem načela sorazmernosti, predstavlja pomembno vlogo pri sami uporabi prisilnih sredstev za učinkovito, strokovno, uspešno in legitimno delo policije. Osrednji del diplomskega dela predstavlja analizo vseh prisilnih sredstev, ki so dana policiji, da z njimi opravljajo svoje naloge. Prav tako je opredeljena pravna ureditev prisilnih sredstev, v nadaljevanju pa so predstavljeni tudi državni podsistemi uporabe prisile, ki skupaj s policijo predstavljajo notranjo varnost Republike Slovenije. Zaradi dejstva, da se z uporabo prisilnih sredstev posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, smo v diplomskem delu predstavili tudi same posege v omenjene pravice, kakor tudi pravice občanov v policijskih postopkih. V sklopu analiziranih poglavij, predvsem v smislu uspešnega in legitimnega dela policije pri uporabi prisilnih sredstev, smo prikazali tudi študijo primera uporabe prisilnih sredstev policistov Policijske postaje Ljubljana Moste, kar dokažemo v samem zaključku diplomskega dela. Diplomsko delo je strokovno besedilo, oziroma strokovno delo, s katerim smo poskušali kar se da dobro zajeti teoretično strokovno delo. Nastalo je na osnovi zbiranja podatkov, ter študije literature in predstavlja teoretično diplomsko delo praktičnim primerom. Ob tem smo poskušali analizirati in primerjati dosedanje že obstoječa spoznanja o tematiki diplomskega dela. Pri zbiranju gradiva za izdelavo diplomskega dela, je bilo predelano veliko strokovne literature, zakonodaje, člankov in knjig, ob tem pa smo si določene podatke pridobili tudi s pomočjo svetovnega spleta. Diplomsko delo predstavlja teoretično raziskovalno delo, pri čemer smo izbrali splošno teoretično metodo, in sicer deskriptivno metodo, kar predstavlja proučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov in procesov. Ob navedeni metodi pa smo v manjšem obsegu uporabili še metodo analize vsebine in metodo primerjalne analize.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, legitimnost, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno: 31.05.2013; Ogledov: 2305; Prenosov: 610
.pdf Celotno besedilo (571,51 KB)

7.
Metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta "mnenje državljanov o spoštovanju zakonov"
Jerneja Šifrer, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je opredeliti in ovrednotiti različne metode merjenja zanesljivosti in veljavnosti konstrukta »zakaj ljudje spoštujejo zakone«. Iz čikaške študije iz leta 1984 (Tyler, 2006) smo povzeli in predelali vprašalnik, na osnovi katerega smo poskušali pokazati, da Cronbachov koeficient alfa kot indeks merjenja homogenosti lestvic daje le delno sliko zanesljivosti vprašalnika in da lahko z uporabo faktorske analize povečamo veljavnost merjenega konstrukta. Ugotovili smo namreč, da nekatere teoretične spremenljivke prvotnega modela niso niti zanesljive niti veljavne. Zato smo s faktorsko analizo z izbranimi merjenimi spremenljivkami oblikovali nov merski model, ki je zanesljivejši in veljavnejši. Na osnovi novega modela smo s pomočjo zbranih podatkov na vzorcu 479 študentov testirali hipotezi o legitimnosti kot spodbujevalcu spoštovanja zakonov in o pravičnosti postopkov policije in sodišč, ki vplivajo na zaznave o legitimnosti.
Ključne besede: zanesljivost, veljavnost, Cronbachov koeficient alfa, faktorska analiza, merski konstrukt, legitimnost, postopkovna pravičnost policije in sodišč
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 2225; Prenosov: 1130
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

8.
Dejavniki zaupanja v institucije formalnega družbenega nadzorstva : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Pirnat, 2013, diplomsko delo

Opis: Formalno družbeno nadzorstvo s svojim delovanjem vzpostavlja red v družbi in preprečuje oziroma poskuša preprečevati odklonsko in deviantno vedenje posameznikov. To počnejo institucije formalnega družbenega nadzorstva, najbolj prepoznavni so policija in sodišča, ne smemo pa pozabiti še na zavode za prestajanje kazni in carine. Deviantna vedenja preprečujejo z različnimi mehanizmi, pri tem si pomagajo s pravnimi in nepravnimi sredstvi, najpomembnejša mehanizma pa sta kaznovanje in nadzorovanje. Institucije formalnega družbenega nadzorstva ne morejo delovati učinkovito brez sodelovanja javnosti, saj so posamezniki tisti, ki v večini primerov prijavijo kazniva dejanja in so očividci kaznivih dejanj. Sodelovanja javnosti si ne moremo predstavljati brez zaupanja v te institucije, saj so ljudje, ki zaupajo v policijo in sodstvo, bolj pripravljeni sodelovati z njimi in jim pomagati. Da bi povečali zaupanje javnosti v institucije formalnega družbenega nadzorstva, moramo opredeliti dejavnike, ki so ključni za zaupanje v te institucije. Najpomembnejši dejavnik je zagotovo stik s temi institucijami, natančneje s policisti in sodišči. Če posameznik v stiku s policisti pridobi slabo izkušnjo, njegovo zaupanje pade in je v prihodnje manj pripravljen sodelovati z njimi. Pri stikih pa je treba izpostaviti tri ključne dejavnike, ki vplivajo na to, ali bo izkušnja dobra ali slaba, in sicer postopkovno pravičnost, legitimnost in vedenje policistov oziroma sodnikov. Pomemben dejavnik je tudi učinkovitost institucij, saj se posamezniki, ko dobijo vtis, da so policija in sodišča učinkoviti in preganjajo storilce kaznivih dejanj, počutijo varnejše, njihovo zaupanje v te institucije pa se poveča. Prav tako kot dejavnikov zaupanja ne smemo zanemariti vpliva gospodarske in politične krize, zviševanja stopnje korupcije, stopnje kriminalitete na določenem območju in demografskih dejavnikov (spol, starost, zaposlitveni status … ). Pri tej diplomski nalogi smo prišli do sklepa, da je zaupanje v institucije formalnega družbenega nadzorstva pomembno za njihovo delovanje in na splošno za podporo demokratičnemu sistemu. Pomembno je tudi sodelovanje javnosti z institucijami, saj se tako veča njihova učinkovitost, najpomembnejši dejavnik zaupanja pa so izkušnje z institucijami formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: kriminologija, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, policija, sodstvo, legitimnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, diplomske naloge
Objavljeno: 04.12.2013; Ogledov: 1101; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (908,19 KB)

9.
Nestrpnost in politika : magistrsko delo
Sara Poteko, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se odločili podrobneje obravnavati temo nestrpnosti in politike. Menimo, da se politiki pri svojem delu vedno bolj osredotočajo na svoje interese kot pa na interese in pravice drugih, zato nam je pomembno osvetliti ta problem. Vprašali se bomo, ali se s strani politikov tudi dogajajo določene kršitve, ki posledično vplivajo na človekove pravice, ki so temelj vsake demokratične ureditve. V omenjeni magistrski nalogi smo v začetku opredelili nekatere temeljne pojme, ki bodo pomembni pri pisanju tega dela. Nato smo v nadaljevanju predstavili nekatere temeljne stvari, ki so podlaga za nestrpnost in diskriminacijo. V osrednjem delu smo prikazali politiko in načine njenega delovanja oziroma razmišljanja. Prikazali bomo tudi, na kakšne načine poskuša vplivati na mišljenje drugih ljudi. Za nas bo pomembno izpostaviti določena zakonodajna pravila, ki naj bi omejevala politiko in ji onemogočala nepravilne odločitve. Proti koncu smo se navezali tudi na nekatere druge evropske države, da bi ugotovili, katere mehanizme in kakšno zakonodajo imajo le–te ter kako se te države soočajo z podobnimi težavami. Na koncu smo predstavili našo raziskovalno metodo (anketni vprašalnik) in rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo te metode dela. V statističnem delu magistrske naloge smo poskušali predstaviti oziroma ugotoviti mnenja izpraševancev o nestrpnosti in politiki ter njenemu delovanju. Želeli smo tudi ugotoviti, ali izpraševanci menijo, da v Sloveniji nestrpnost predstavlja velik problem in ali dojemajo delovanje politike kot nestrpno. Namen naše magistrske naloge je bil predvsem osvetliti problem nestrpnosti v politiki v naši družbi.
Ključne besede: nestrpnost, diskriminacija, politika, zakonitost, legitimnost, demokracija, človekove pravice, raziskave, magistrska dela
Objavljeno: 08.08.2013; Ogledov: 995; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (460,06 KB)

10.
Legitimnost policijske dejavnosti in kazenskega pravosodja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Gašparut, Katja Eman, 2013, diplomsko delo

Opis: Tako kot mnoge druge, tudi Republika Slovenija temelji na zakonih. Za uspešno delovanje je potrebno prilagajanje državljanov oblasti in državnim organom, kateri delujejo in odločajo v imenu celotnega ljudstva. Država stremi k temu, da bi bile njihove odločitve podprte v čim večji večini, kar bi imelo za posledico prostovoljno skladnost z zakoni in podrejanje oblasti, torej večjo stopnjo legitimnosti. Tako policija kot pravosodje sta tista državna organa, pri katerih legitimnost zaradi velike vloge povezanosti in sodelovanja z državljani igra še kako pomembno vlogo. Vendar pa so potrebni še drugi dejavniki, ki pripomorejo k večji učinkovitosti delovanja omenjenih institucij. Eden izmed njih je zaupanje, da policija deluje pošteno, učinkovito, da zagotavlja vrednote celotne populacije ter da deluje enakopravno do vseh državljanov. Če dojemamo policijo kot legitimno, zaupamo v njeno delo, verjamemo v njeno postopkovno in distributivno pravičnost in učinkovitost, ji bomo bolj naklonjeni, kar posledično vodi do večje možnosti sodelovanja s policijo. Sodelovanje javnosti s policijo, ki se kaže v prijavljanju kaznivih dejanj, opozarjanju na nered v skupnosti, sodelovanju kot priče v kazenskem postopku itd., pa vodi do večje učinkovitosti policije, ki bi bila brez pomoči javnosti manj uspešna pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vidimo, da so vsi elementi med seboj tesno povezani, kar smo želeli preveriti tudi v našem diplomskem delu. Izvedena je bila raziskava med študenti prava in varstvoslovja, ki so zaradi narave študija in dela v prihodnosti močno povezani s policijo in kazenskim pravosodjem, saj nas je zanimalo njihovo dojemanje policijskega dela ter odnos do policije. Ugotovili smo, da imajo predhodne izkušnje s kazenskopravnim sistemom vpliv na nadaljnji odnos in na sodelovanje s policijo. Tisti, ki so že bili v stiku s policijo, odnos do njih dojemajo kot profesionalen, zaradi česar je večje tudi zaupanje v njihovo delo. Zanimala nas je tudi razlika med študenti prav in varstvoslovja v dojemanju policije in odnosu do njih. Po predvidevanjih imajo študenti varstvoslovja več zaupanja v policijo ter bolj verjamejo v njihovo postopkovno in distributivno pravičnost, medtem, ko večjega sodelovanja študentov nismo uspeli potrditi. Študija je tudi pokazala, da študentje prava bolj verjamejo v enakovreden kaznovalni sistem za vse ljudi, kar je glede na naravo njihovega študija razumljivo.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, zakoni, legitimnost, pravičnost, distributivna pravičnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2013; Ogledov: 1186; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (930,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici